Zgodovina

080 14 00

Kontakt in pomoč

Kronološki pregled zgodovine podjetja od leta 1995 dalje

2019

V poštnem logističnem centru (v nadaljevanju tudi: PLC) v Ljubljani smo uradno predali namenu naš novi paketni usmerjevalnik (PKT-naprava). Nova naprava ni zgolj paketni usmerjevalnik – predstavlja hrbtenico celotnega logističnega procesa v PLC Ljubljana.
Na pošti 1102 Ljubljana je septembra začel delovati nov DWS-sistem (Dimensioning Weighing Scanning), ki zagotavlja avtomatiziran sprejem paketnih pošiljk.
V marcu smo začeli izvajati enega ključnih projektov za nadaljnje uspešno poslovanje PS. V okviru projekta OptPIS (Optimiranje poslovno-informacijskega sistema) bomo temeljito prenovili poslovanje in vzpostavili novo informacijsko podporo na področjih računovodstva, financ, zakladništva, kontrolinga, kadrov, plač, nabave, osnovnih sredstev, fakturiranja in prodaje.
V okviru optimizacije poštnega omrežja smo v letu 2019 preoblikovali pet pošt v pogodbene (tako smo od leta 2012 do konca leta 2019 preoblikovali vsega skupaj 138 pošt, 67 pošt pa smo zaprli).
V letu 2019 smo uporabljali že 57 električnih dostavnih vozil proizvajalca Paxster z nosilnostjo tovornega prostora 200 kilogramov. Vozila so primerna za prilagoditev delovnih mest in olajšanje dela pismonoš invalidov. Hkrati pa s tem še naprej krepimo status ekološko naravnanega podjetja.
Na mednarodni konferenci »PARCEL+POST EXPO 2019« smo kot primer dobre prakse na področju nove, alternativne dostave paketnih pošiljk sodelovali pri predstavitvi rešitve podjetja Kivi Com (http://Direct4.me), ki je bila izbrana med finaliste v okviru dogodka Innovation&Startup Day.
Na srečanju Hewlett Packard Enterprise (HPE) Global Partner Summit 2019 smo s HPE podpisali pomemben memorandum o raziskovalnem oblaku PS, na osnovi katerega bomo sodelovanje s HPE še poglobili.
Evropski poštni operaterji 28 držav članic PostEuropa smo pripravili posebno izjavo, v kateri smo predstavili svoja prizadevanja za izboljšanje kakovosti evropskih poštnih storitev in podporo čezmejni spletni trgovini, trajnostnemu razvoju in digitalni Evropi.
Na srečanju Parcel Connect smo prejeli nagrado za najboljšo kakovost dostave paketov Connect. Tako smo si že drugič pridobili naziv »Partner of the Year – Parcel Union Quality«.
Na zasedanju EMS-kooperative smo prejeli srebrno nagrado za kakovost prenosa mednarodne hitre pošte – »EMS Performance Award«, kar je odličen dosežek.
Za projekt »Naprej – zdravo in aktivno v prihodnost!«, s katerim skrbimo za duševno zdravje zaposlenih, smo prejeli prvo nagrado na tekmovanju Coups de Coeur v kategoriji Zaposleni, ki ga je med svojimi članicami organiziralo združenje PostEurop.
V juliju je začela v novih prostorih poslovati dostavna pošta 1290 Grosuplje, v oktobru pa smo odprli nove prostore pretovorne pošte 5102 Nova Gorica.
Slovenska znamka z motivom brkate senice je zmagala na tekmovanju za najlepšo znamko serije Europa 2019.
Voščilna znamka v obliki srca, ki na hudomušen način prikazuje sodobno podoknico, je na tradicionalnem mednarodnem filatelistično-umetniškem tekmovanju v Asiagu zmagala v kategoriji »Najbolj kreativna znamka«, v kategoriji za najbolj izvirno obliko znamke na tekmovanju Nexofil pa je prejela drugo nagrado.
V maju 2019 smo sklenili kupoprodajno pogodbo o nakupu 72,13 odstotka vseh izdanih delnic družbe Intereuropa, d. d.
V novembru smo uspešno zaključili nakup večinskega deleža delnic družbe INTEREUROPA d. d., po nakupu pa v skladu z zakonodajo nadaljevali s pridobivanjem dodatnega lastniškega deleža z izvedbo obvezne prevzemne ponudbe za preostale delnice te družbe.
Pripravili smo strategijo energetske učinkovitosti, ki opredeljuje smernice, ukrepe in finančne zaveze Skupine Pošta Slovenije na področju upravljanja energetske učinkovitosti sistema (nepremičnine, oprema, vozni park).
V marcu smo formalno vzpostavili raziskovalno-razvojno skupino in nadaljevali s sodelovanjem s start-upi (Locodels) ter v evropskih projektih – X5gon (razvoj odprte izobraževalne platforme), COG-LO (razvoj kognitivne logistike), Edison Winci (brezkontaktno polnjenje e-vozil) ter Mestna logistika.

2018

Uprava Slovenskega državnega holdinga, d. d. je dne 25. oktobra 2018 imenovala nove predstavnike lastnika v nadzornem svetu: Matjaža Šifkoviča, Zdravka Seliča, Dejana Kastelica ter Matjaža Fortiča. Člani nadzornega sveta so na svoji prvi, konstitutivni seji dne 23. novembra 2018 izvolili novega predsednika nadzornega sveta, in sicer Matjaža Šifkoviča, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Dejana Kastelica. Mandat v nadzornem svetu nadaljujeta člana, ki ju je izvolil Svet delavcev Pošte Slovenije d. o. o., to sta Božidar Pograjc in Aleš Arnejčič, ki jima mandat poteče 12. januarja 2020.
V poštnem logističnem centru Ljubljana smo uspešno namestili nov paketni usmerjevalnik,. Bistveno povečana kapaciteta paketnega usmerjevalnika omogoča predelavo večjih količin paketnih pošiljk.
Tehnološko smo posodobili tudi poštni logistični center Maribor, kjer smo postavili novo (tretjo) napravo za zlaganje nenaslovljene direktne pošte ter začeli s testnim obratovanjem.
Začeli smo z aktivnostmi za izgradnjo novega objekta na lokaciji poštnega logističnega centra Maribor, ki bo omogočal centralizacijo strojne priprave in sortiranja nenaslovljene direktne pošte ter avtomatizacijo in robotizacijo delovnega procesa.
V Kopru smo na parkirišču trgovine Lidl postavili drugo avtomatizirano poštno poslovalnico PS 24/7. Stranke imajo 24 ur na dan vse dni v letu preprost dostop do izbranih poštnih in bančnih storitev.
V okviru optimizacije poštnega omrežja smo pet pošt preoblikovali v pogodbene (tako smo do konca leta 2018 preoblikovali vsega skupaj 141 pošt, 15 pošt pa smo zaprli).
Za vzpostavitev prilagodljivega, jasnega in enotnega sistema označevanja in dajanja informacij na poštah smo začeli s prenovo pošt. Na poštah smo tako uvedli oglasno 'brandiranje' poštnih okenc ter uredili oglasne deske za nameščanje obvestil in obrazcev v prostoru za stranke. Kot pilotski pošti smo prenovili pošti 2116 Maribor in 1111 Ljubljana.
V letu 2018 smo uporabljali že 55 električnih dostavnih vozil (paxster) z nosilnostjo tovornega prostora 200 kilogramov. Vozila so primerna za prilagoditev delovnih mest in olajšanje dela pismonoš invalidov. Hkrati pa s tem še naprej krepimo status ekološko naravnanega podjetja.
Uvedli smo novo spletno aplikacijo PS Moja dostava – moja izbira, ki naslovnikom omogoča izbiro alternativnega mesta in časa dostave med samim procesom dostave pošiljke.
Uvedli smo SMS-e in elektronsko (e-mail) obveščanje naslovnikov o sprejemu in dostavi paketnih pošiljk.
Ker stremimo k nenehnemu razvoju, poskušamo trgu ponuditi inovativne storitve in posodobljamo že obstoječe. Tako smo v letu 2018 klasično doplačilno znamko nadomestili z elektronsko oziroma e-doplačilno znamko.
Začeli smo razvijati t. i. vtičnike za platforme spletnih trgovin. Vtičnik spletnemu trgovcu omogoči, da svojim kupcem olajša izbiro med alternativnimi možnostmi dostave, kot so prevzem na pošti, bencinskem servisu, paketomatu ali v poslovalnici trgovca.
V letu 2018 smo z izdajo priložnostne poštne znamke obeležili 100. obletnicoizida prvih slovenskih znamk, t.i. Verigarjev.
Pošta Slovenije je v letu 2018 začela sodelovati v projektu okvirnega programa EU za raziskave in inovacije (H2020). Projekt COG-LO (COGnitive Logistics Operations through secure, dynamic and ad-hoc collaborative networks) obravnava področje kognitivne oz. pametne logistike, na projektu pa sodeluje 14 konzorcijskih partnerjev iz osmih držav.
V maju je Pošta Slovenije gostila srečanje Združenja poštnih operaterjev iz držav mediteranskega področja, imenovanega PUMed (Postal Union for the Mediterranean). Gostili smo ugledne predstavnike pošt iz 10 držav. Znotraj delovnih skupin in na zasedanju generalne skupščine so članice obravnavale izboljšanje kakovosti storitev in možne oblike sodelovanja.
Udeležili smo se izrednega kongresa Svetovne poštne zveze (SPZ) v Adis Abebi, ki je obravnaval aktualne teme, ki se nanašajo na trenutno in prihodnjo poštno strategijo SPZ, kot so uvedba enotnega sistema storitev in plačil, reforme SPZ, reforme prispevnih stopenj držav članic in pokojninske varčevalne sheme.
V prihodnje bo k rasti Pošte Slovenije prispevalo tudi sodelovanje s start-up podjetji. Tako smo v letu 2018 v okviru konference PODIM podpisali pismo o nameri s start-up podjetjem LocodelsHrvaška, ki z inovativno rešitvijo po modelu »delitvene ekonomije« nudi zelo hitro, po mestih celo ekspresno dostavo izdelkov, kupljenih v spletni trgovini.
V juniju smo z družbo GEN-i podpisali dogovor o poslovnem sodelovanju na področju tovorne e-mobilnosti in zelenih dostavnih rešitev naslednje generacije. Cilj partnerstva je postati vodilni akter in gonilna sila na področju zelenih dostavnih rešitev naslednje generacije v Sloveniji in jugovzhodni Evropi.
Na konferenci podjetja Hewlett Packard Enterprise (HPE) smo prejeli priznanje »Partner leta 2018 v srednji in vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki«.
Na generalnem zasedanju kooperative EMS (»Express Mail Service«) smo prejeli srebrno nagrado »EMS Performance Award« za odlično kakovost izvajanja mednarodne storitve hitre pošte EMS.
Svetovna poštna zveza je objavila lestvico 173 poštnih operaterjev, ki so jih ocenjevali v štirih kategorijah: zanesljivost, doseg, ustreznost in prilagodljivost. Slovenija se je uvrstila na odlično 11. mesto, hkrati pa je s Poljsko in Estonijo tudi ena izmed regionalnih zmagovalk v vzhodni Evropi.
V sodelovanju z Univerzo v Mariboru ter Inštitutom za razvoj in inovacije smo se prijavili na razpis za vključitev v projekt »Celovita podpora podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj« (program PSDT, projekt Naprej) in bili izbrani kot eno od pilotskih podjetij vključenih v program.
v aprilu 2018 smo pridobili standard upravljanja z energijo ISO 50001, s čimer smo potrdili našo zavezo za učinkovito rabo energije.
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma – Sindikatom delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije ter Sindikatom poštnih delavcev – podpisala dogovor o izboljšanju pogojev dela in razmer v poštnem prometu.
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma – Sindikatom delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije ter Sindikatom poštnih delavcev – podpisala dogovor o izboljšanju pogojev dela in razmer v poštnem prometu.
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma – Sindikatom delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije ter Sindikatom poštnih delavcev – podpisala dogovor o izboljšanju pogojev dela in razmer v poštnem prometu.
Pošta Slovenije je z obema reprezentativnima sindikatoma – Sindikatom delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije ter Sindikatom poštnih delavcev – podpisala dogovor o izboljšanju pogojev dela in razmer v poštnem prometu.

2017

V mesecu marcu je nadzorni svet Pošte Slovenije za mandatno dobo 5-ih let imenoval novega generalnega direktorja in člana poslovodstva. Na mesto generalnega direktorja je nadzorni svet Pošte Slovenije imenoval dosedanjega generalnega direktorja mag. Borisa Novaka, na mesto člana poslovodstva pa dosedanjega člana poslovodstva Vinka Filipiča.
Skupina Pošta Slovenije je na trg vstopila z novo oblikovno podobo, ki predstavlja nov pomemben korak v njenem poslovanju. Gre za ureditev in poenotenje politike blagovnih znamk matične družbe Pošta Slovenije, njenih odvisnih družb, izdelkov in storitev. Danes Skupino poleg Pošte Slovenije sestavlja sedem odvisnih družb z med seboj povezanimi dejavnostmi. Z namenom poenotenja in krepitve blagovnih znamk na ravni podjetij znotraj Skupine smo prenovili vizualno podobo, pri čemer smo ohranili prepoznavno rumeno in črno barvo ter simbol poštnega roga, ki smo ga, enako kot tipografsko okolje, posodobili oziroma prilagodili duhu časa. Pošta Slovenije bo tudi v prihodnje močna korporativna blagovna znamka, Skupina Pošta Slovenije pa bo prepoznavna po enoviti celostni vizualni podobi.
Prenovili smo prostore petih pošt, odprli pa smo tudi nove dostavne prostore pošte 3250 Rogaška Slatina, ki so namenjeni pripravi pismonoš za dostavo, sprejemu pošiljk od velikih uporabnikov, dostavi palet in paketov večjih dimenzij ter ostalim logističnim storitvam na širšem območju Rogaške Slatine.
V okviru optimizacije poštnega omrežja smo 21 pošt preoblikovali v pogodbene (tako je bilo do konca leta 2017 preoblikovanih 153 pošt, 34 pošt smo zaprli).
Postavili smo temelje strategije poštnega omrežja za obdobje 2017–2022, na podlagi katere bomo reorganizirali poštno omrežje tako, da bo učinkovito in prilagojeno globalni transformaciji poštnega prometa, za katero je značilen postopen upad števila prenesenih pisemskih pošiljk in porast števila prenesenih pošiljk, ki vsebujejo blago tako za fizične kot tudi za pravne osebe.
V poštnem logističnem centru Ljubljana smo začeli z montažo najsodobnejšega paketnega usmerjevalnika v tem delu Evrope, s katerim bomo še povečali kakovost prenosa paketnih pošiljk in utrdili mesto vodilnega paketnega distributerja v državi.
V Ljubljani, v nakupovalnem središču Rudnik, smo na parkirišču prodajalne Lidl postavili najsodobnejšo samopostrežno enoto PS 24/7 na prostem. Predstavlja inovativen pristop k zadovoljevanju potreb sodobnih uporabnikov poštnih storitev – je korak k naprednim digitalnim rešitvam, ki v ospredje postavljajo zahteve po avtomatiziranih rešitvah, dostopnih 24/7. Naša prva samopostrežna enota na prostem strankam 24 ur na dan vse dni v letu omogoča preprost dostop do izbranih poštnih in bančnih storitev: strankam je poleg paketomata na voljo tudi bankomat Nove KBM ter avtomat z izbranimi izdelki Lekarn Ljubljana. Samopostrežna enota na prostem predstavlja nadgradnjo samopostrežne POŠTE 24/7, ki je decembra 2016 zaživela v prostorih pošte na Čopovi ulici v Ljubljani.
Elektronsko pismo Pošte Slovenije (EPPS), odvisna družba Pošte Slovenije, je v Murski Soboti odprla prenovljene prostore svojega proizvodnega obrata za 3D-tisk, s čimer »je vstopila v 3D-svet brez omejitev«, ki omogoča hitro pot od ideje do izdelka.
Proizvodni obrat v Murski Soboti je eden večjih v regiji in ponuja celotno paleto storitev 3D-tiska: svetovanje, 3D-modeliranje, 3D-skeniranje, vzvratno inženirstvo, 3D-tisk izdelkov in poobdelavo. Storitve 3D-tiska se uporabljajo praktično na vseh področjih, od avtomobilske industrije do medicine. V Murski Soboti lahko v najkrajšem možnem času že izdelajo prototipe, natisnejo nadomestne dele, male serije izdelkov, kalupe, orodja, unikatne izdelke, poslovna in promocijska darila.
Začeli smo preurejati poslovne prostore pošt in prilagajati ponudbo trgovskega blaga na poštah. Tako smo v letu 2017 prenovili okoli 60 pošt po Sloveniji, v prihodnjih treh letih nameravamo prenoviti še dodatnih 200 pošt.
Za informacijske storitve, ki jih strankam ponujamo v podatkovnih centrih, smo pridobili certifikat ISO/IEC 27001:2013.
Ponovno smo prejeli certifikat za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001.
V okviru razvoja varnostnih IT-storitev smo pridobili certifikat za storitve zaupanja po uredbi eIDAS (electronic IDentification, Authentication and trust Services). Uporaba novih tehnologij za pridobivanje, prenašanje in zbiranje informacij namreč prinaša veliko podatkov in z njimi povezana tveganja, s katerimi se soočajo organizacije. Uredba eIDAS zagotavlja pravno podlago na notranjem trgu za elektronsko identifikacijo v državah članicah.
Na drugem srečanju članov mreže Parcel Connect, ki ga je organizirala Nemška pošta DHL (DP DHL), smo prejeli nagrado za najvišjo kakovost dostave paketov.
Združenje evropskih poštnih operaterjev PostEurop je v letu 2017 prvič organiziralo nagradni natečaj za najboljšo inovacijo Post Europ Innovation Award. Natečaj prepozna in nagradi izjemne rešitve, storitve ali produkte, ki zmanjšujejo stroške ter večajo prihodke in zadovoljstvo strank. Na natečaju je sodelovalo 12 inovacij poštnih operaterjev iz vse Evrope. Pošta Slovenije je prijavila inovativno samopostrežno enoto PS 24/7 in prejela častno priznanje. Prve nagrade pa se je veselila Portugalska pošta s spletno rešitvijo za izvedbo digitalnih oglaševalskih akcij brez posrednikov in z uporabo različnih komunikacijskih kanalov.
V okviru prireditve Dnevi poklicne in zaposlitvene rehabilitacije – REHA dnevi, ki so septembra 2017 potekali v Portorožu, je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) prvič podelilo nagrade za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Med prejemniki listin in pravice do uporabe logotipa ter posebnega priznanja v okviru projekta Zmoremo je bila tudi Pošta Slovenije.
Ker posameznikova uspešnost prodaje vpliva na uspešnost podjetja kot celote, je dandanes v svetu in tudi že na slovenskem trgu dodatna prodaja sestavni del vsake prodajne priložnosti. Tako smo septembra 2017 izdali naš prvi pravi prodajni priročnik. Nastal je na osnovi preizkušenih »prodajnih receptov« naših prodajno najuspešnejših pismonoš in zaposlenih na poštnem okencu, prodajno najbolj uspešnih upravnikov pošt z vseh koncev Slovenije, tehnologov inštruktorjev in pospeševalk prodaje.
Začeli smo s prodajo predplačniških kartic Paysafecard na izbranih poštah.
Nadgradili smo storitev obveščanja naslovnikov o prispelih pošiljkah z SMS sporočili. Na področju prodaje kvalificiranih potrdil Certifikatske agencije POŠTA®CA smo obstoječo storitev/rešitev nadgradili z možnostjo spletnega naročila in plačila kvalificiranih potrdil za fizične osebe.
V okviru storitev e-vročanja smo ukinili nekdanjo rešitev moja.posta.si in jo nadgradili s sodobnejšo rešitvijo PoštAR, ki omogoča uporabo obstoječih elektronskih naslovov in predalov, večjo sledljivost e-sporočil in dodatne možnosti avtentikacije naslovnikov, hkrati pa zagotavlja varen prenos ob upoštevanju skladnosti s pristojno zakonodajo (ZUP, ZPP, ZVOP, ZEPEP itd.).
Vzpostavljen je bil sistematičen in strateški pristop na razvojno-raziskovalno-inovativnem (RRI) področju, ki predstavlja proces spremembe načina razmišljanja in poslovne kulture projektnega organiziranja ter vključuje sodelovanje z razvojno-raziskovalnimi inštituti in drugimi izobraževalnimi ustanovami, gospodarskimi družbami in 'startup' podjetji. Rezultati RRI-aktivnosti so se v letu 2017 tako med drugim že odražali v sodelovanju v SRIP (Strateška razvojno-inovacijska partnerstva), v uspešnem kandidiranju in pridobitvi EU sredstev za razvojne projekte oz. v partnerskem sodelovanju na EU-projektih (npr. projekt x5gon), v vzpostavljanju pogojev za sodelovanje s 'startupi' itd.
V prvi polovici leta 2017 je pod okriljem blagovne znamke PosiTa luč sveta ugledal prvi kontejnerski sistemski prostor (Container Data Center – CDC), ki je lociran na lokaciji poštnega logističnega centra PLC MB.
Predstavniki Pošte Slovenije in obeh reprezentativnih sindikatov v podjetju – Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS ter Sindikata poštnih delavcev KS 90 – so konec leta podpisali dogovor o ureditvi nekaterih odprtih vprašanj, med drugim tudi glede delne spremembe sistematizacije dela in dviga plač.
V skladu z usmeritvami strategije glede okoljske odgovornosti, ki pri izvajanju energetske učinkovitosti transporta predvideva zmanjšanje porabe goriva in emisij, smo v začetku leta 2017 kupili dve dostavni vozili na električni pogon Renault Kangoo Express Z.E., ki so ju uporabniki pozitivno sprejeli. V novembru 2017 smo tako vozni park razširili še za dodatnih 17 dostavnih vozil na električni pogon Renault Kangoo Express Z.E.
Na osnovi pozitivnih izkušenj pri testiranju dveh lahkih električnih štirikolesnikov Paxster z nosilnostjo 200 kilogramov smo konec leta 2017 kupili še 22 tovrstnih električnih štirikolesnikov.
V ogrevalni sezoni 2016/2017 smo pri ogrevanju objektov ustvarili za 2.165.206 kWh prihranka končne energije, kar znaša 7 odstotkov prihranka končne energije glede na povprečje porabe energije v pretekli ogrevalni sezoni. Učinki izvedenih projektov kažejo ugodno sliko na stroškovni strani, z zagonom naprav kogeneracij pa s proizvodnjo električne energije tudi na prihodkovni strani.
Od 2013 do 2017 smo izvedli 73 projektov, pri katerih smo prihranili 12.267.270 kWh energije. V tem obdobju smo v ozračje spustili za 2.800 ton CO2 manj.
V letu 2017 smo izdali kar 39 priložnostnih in šest rednih znamk ter tri razglednične dopisnice. Izdaje znamk so spremljali tudi ovitki in žigi prvega dne ter publikacija Bilten, s katero v treh jezikih predstavljamo vse nove izide poštnih vrednotnic.
Maja 2017 smo prav na pobudo Slovenije povezali kar pet poštnih operaterjev s skupno izdajo znamke, posvečene 300. obletnici rojstva Marije Terezije. Na rojstni dan Marije Terezije, 13. maja, je tako ideja, povezati države, ki so bile združene v času njenega vladanja, postala resničnost. S posebnim blokom s kar tremi znamkami smo obeležili tudi Plečnikovo leto, seveda pa so »svojo« znamko dobili tudi naši košarkarji za osvojen naslov evropskih prvakov.
Seveda smo s številnimi akcijami uporabnikom še bolj približali osebne poštne znamke. V letu 2017 smo tako izdali več kot 200.000 osebnih znamk s kar 900 različnimi motivi.

2016

Odprli smo dva nova regijska centra oziroma pretovorni pošti, in sicer v Celju in Novem mestu. Pretovorni pošti že poslujeta tudi v Kopru in Novi Gorici. Za gradnjo tovrstnih regijskih centrov po Sloveniji se je Pošta Slovenije odločila, da bi razbremenila oba poštna logistična centra v Ljubljani in Mariboru, kjer poteka predelava poštnih pošiljk za celotno Slovenijo.
Dve pošti smo obnovili oziroma preselili v nove prostore. V okviru optimizacije poštnega omrežja pa smo 48 pošt preoblikovali v pogodbene (tako je bilo v letu 2016 preoblikovanih vsega skupaj 146 pošt).
V 16 mestih po Sloveniji smo vzpostavili mrežo 24 najsodobnejših paketomatov. Samopostrežni avtomati strankam omogočajo, da lahko sedem dni v tednu in 24 ur na dan prevzemajo pakete, naslovljene na paketomat. Na paketomatu je mogoče tudi plačati odkupni znesek s plačilno ali kreditno kartico ali celo brezstično. Stranke lahko v paketomat kadarkoli tudi oddajo paket, ki je bil pripravljen za pošiljanje v spletni aplikaciji PS Pošlji paket. Na spletu si pripravijo spremnico, plačajo poštnino s plačilno oziroma kreditno kartico ali Moneto in tako pripravljen paket oddajo v izbrani paketomat.
Odprli smo tudi prvo samopostrežno POŠTO 24/7 v prostorih pošte 1101 Ljubljana na Slovenski cesti 32. Stranke lahko v prvi samopostrežni POŠTI 24/7, v kateri so plačilomat, dva bankomata, prodajni avtomat za nakup kuvert, dopisnic in poštnih znamk, prodajni avtomat mobilnega operaterja Telemach ter infozaslon, kupijo blago, vplačajo obrazce UPN, dvignejo gotovino ter opravijo druge bančne storitve na sodobnih bankomatih NKBM. Hkrati z odprtjem samopostrežne POŠTE 24/7 je strankam na voljo tudi prenovljen prodajni del pošte z novo ponudbo prodajnega blaga.
Izvajali smo aktivnosti, povezane z integracijo Poštne banke Slovenije v Novo KBM. Poštna banka Slovenije je bila namreč 1. septembra 2016 pripojena k Novi KBM. S tem dnem je Poštna banka Slovenije prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so bile prenesene na njeno pravno naslednico, Novo KBM. Stranke združene banke so s tem pridobile širšo ponudbo sodobnih bančnih storitev. V sodelovanju z Novo KBM smo na poštna okenca uvedli storitve za komitente Nove KBM (odprtje osebnih računov, depozitov, osnovne finančne transakcije po teh računih …).
Na pobudo Pošte Slovenije so nekatera slovenska podjetja lansirala projekt FLAPAX, pospeševalnik za pametne skupnosti v alpski, podonavski, sredozemski in balkanski regiji, ki je prvi tovrstni finančni instrument v Sloveniji in tujini. Namen pospeševalnika FLAPAX je vzpostaviti referenčno točko s strukturo, ki bo privabljala zasebni kapital in javna sredstva, omogočala oblikovanje novih trgov ter podprla hitro uvajanje v vseh štirih regijah in drugod.
Okrepili smo partnersko sodelovanje z Deutsche Post DHL Group (Nemška pošta) v segmentu paketne dostave po Evropi in s tem postali del velike in razvejane evropske paketne mreže Nemške pošte “Parcel Connect”.
Na volitvah v upravni odbor Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop je bil med kandidati za člana upravnega odbora za naslednje triletno obdobje 2017‒2019 ponovno izvoljen tudi predstavnik Pošte Slovenije.
V okviru tehnoloških posodobitev in informatizacije procesov v dostavi smo pismonoše opremili z mobilnimi telefoni in mobilnimi tiskalniki. Uporabniki tako lahko določene pošiljke prevzemajo tudi s podpisom na zaslon mobilnega telefona, kar nadomesti obstoječe »papirnato poslovanje«. Posodobili smo tudi obvestilo o prispeli pošiljki, ki vas pričaka v nabiralniku, če vas v času obiska pismonoše ni doma.
Prav tako smo največje pošte in pismonoše na teh poštah opremili s POS-terminali, tako da lahko stranke v dostavi in na poštnih okencih omenjenih pošt storitve, odkupne pošiljke in blago Pošte Slovenije plačajo brezgotovinsko, s plačilnimi karticami Maestro, MasterCard, Visa, Diners in Karanta.
V sodelovanju s podjetjem NTR d.o.o. smo trgu ponudili skupen produkt oz. rešitev kontejnerskega podatkovnega centra kot samozadostnega, modularnega, kompaktnega in mobilnega podatkovnega centra, ki ob visoki stopnji integracije ter hkratne optimizacije prostora omogoča povsem enake funkcionalnosti kot bistveno večji računalniški podatkovni centri. Rešitev je bila uvedena na podlagi strateške usmeritve Pošte Slovenije v razvoj in prodajo IT-storitev, med katere sodijo tudi vse veje računalništva v oblaku (IaaS, PaaS, SaaS).
Uvedli smo storitev Subscribo – kvalificiran elektronski podpis na daljavo, ki omogoča ustvarjanje kvalificiranih elektronskih podpisov na daljavo, v skladu z Uredbo eIDAS. Subscribo omogoča varnostne storitve, ki temeljijo na kvalificiranem elektronskem podpisu ter zagotavljajo pravno veljavno celovitost in izvirnost podpisanih dokumentov v okviru izvajanja storitev prek spletnih portalov ali storitev v računalniškem oblaku.
Pošta Slovenije je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter slovenskih osnovnih šol v letu 2016 prvič sodelovala v projektu Napiši najlepše pismo, ki ga sicer Svetovna poštna zveza (SPZ) organizira že od leta 1971. Na tokratnem natečaju so sodelovali otroci in mladostniki iz 64 držav, ki so napisali več kot 980.000 pisem na temo »Napiši pismo 45-letnemu samemu sebi«. Komisija SPZ je za najboljše razglasila pismo 15-letne Nguyen Thi Thu Trang iz Vietnama, drugo mesto je osvojila Ivana Iliyan Yaneva iz Bolgarije, odlično tretje mesto za najlepše pismo pa je osvojila učenka Daša Bahor iz Osnovne šole Komandanta Staneta iz Dragatuša.
Nadaljevali smo s skupnimi izdajami znamk s tujimi poštnimi operaterji. S Hrvaško pošto smo s skupno izdajo znamk v juliju obeležili 150. obletnico bitke pri Visu. V znameniti bitki pri Visu pred 150 leti je poveljnik, Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff, povedel avstrijsko ladjevje do pomembne zmage nad materialno močnejšo italijansko vojno mornarico. Znamki obeh držav z enakim motivom prikazujeta bitko ter portret admirala.
Ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem pa smo pripravili skupno izdajo priložnostne poštne znamke z Rusijo. Znamki prikazujeta leseno kapelico, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki.
Uvedli smo novo storitev R-pismo s storitvijo Zavarovanje vsebine.
Uvedli smo novo storitev Odkupnina brez naloga (ODK BN), ki smo jo uvedli kot odziv na potrebe strank: pošiljatelji oddajo pošiljko s storitvijo Odkupnina brez vplačilnega dokumenta
Prenovili smo spletne strani www.posta.si.

2015

Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega namestnika generalnega direktorja Pošte Slovenije imenoval mag. Andreja Rihterja.
Od začetka leta 2015 lahko uporabniki poštnih storitev na okoli 100 poštah po Sloveniji opravljajo tudi zavarovalne storitve, s čimer smo zaokrožili svojo dosedanjo ponudbo finančnih storitev na poštnih okencih. V ta namen smo ustanovili hčerinsko družbo PS Zavarovalno zastopništvo, ki v sodelovanju z izbranimi zavarovalnicami ponuja zavarovalne storitve na poštnih okencih.
Za zagotavljanje celovite ponudbe logističnih storitev je Pošta Slovenije kupila logistični del Mladinske knjige Založbe ter ustanovila hčerinsko družbo PS Logistika. Z nakupom logističnega dela MKZ smo glede na skladiščne kapacitete postali tretji največji ponudnik logističnih storitev v Sloveniji.
Ustanovljena je bila hčerinska družba APS Plus (APS+), ki je nastala kot povezano podjetje (Joint Venture) med Pošto Slovenije kot 55-odstotnim lastnikom in podjetjem Mikrografija kot 45-odstotnim lastnikom. Z medsebojno povezavo znanj in strokovnosti smo ustvarili sinergijske učinke in koristi za naročnike storitev digitalizacije dokumentov dnevne vhodne in interne pošte.
Pošta Slovenije je ustanovila Invalidsko podjetje Pošte Slovenije. Namen podjetja je v prvi vrsti preprečiti neželene ukrepe na področju racionalizacije dela zaposlenih s statusom invalida, ohraniti zaposlitev in s tem socialno varnost invalidnih oseb ter njihovih družinskih članov in hkrati izboljšati delovne pogoje invalidov.
Reorganizirali in centralizirali smo aktivnosti na področju dela strokovnih služb in prometa in ukinili štiri poslovne enote (Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto).
Na petih poštah in pri prvih 100 pismonoših, ki dostavljajo pakete, je mogoče ob prevzemu pošiljk po povzetju brezgotovinsko plačati zneske odkupnin prek POS-terminalov. Uvedli smo sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta (UPN obrazec) in s tem tako za naslovnika kot pošiljatelja poenostavili poslovanje.
V sodelovanju s Poštno banko Slovenije smo na pošti 1101 Ljubljana (Slovenska cesta 32) postavili prvi plačilomat, ki uporabnikom omogoča gotovinsko plačilo obrazca UPN z OCR-vrstico.
V letu 2015 smo na področju poslovanja s paketi uvedli precej novosti za stranke, in sicer:
- Naslovniki lahko pakete prevzamejo na 114 bencinskih servisih (BS) Petrola.
- Naslovniki lahko prevzamejo pakete na alternativnem naslovu (trenutno so to BS Petrola).
- Naslovniki lahko izberejo lokacijo dostave paketne pošiljke. Izbirajo lahko med predajo pošiljke na dogovorjen prostor (npr. terasa, lopa, nadstrešek …) in predajo pošiljke sosedu.
- Klicanje naslovnikov pred in med dostavo paketov, s čimer želimo povečati vročljivost paketov na dostavi, obvestiti naslovnika o dostavi paketa, naslovniku omogočiti, da izbere lokacijo prevzema paketa, ki mu ustreza, itd. in tako povečati zadovoljstvo uporabnikov poštnih storitev z dostavo.
- Informatizacija pismonoš – razvoj aplikacije in uvedba »brezpapirne« podpore dostave.
- Mali poslovni paket.
- Vračanje pošiljke pošiljatelju po osmih dneh.
- SMS-obveščanje.
Obnovili smo prostore dveh pošt. V okviru optimizacije poštnega omrežja pa smo 40 pošt preoblikovali v pogodbene (tako je bilo v letu 2015 skupaj preoblikovanih 110 pošt).
Storitev Hitra pošta v tujino smo razširili na dodatnih 45 držav in s tem uporabnikom omogočili veliko širšo izbiro naslovnih držav za storitev, ki omogoča najhitrejši prenos pošiljk v tujino.
Zaključili smo projekt Mednarodno carinjenje poštnih pošiljk. Glavni cilji projekta so bili: optimizirati postopke carinjenja pri uvozu in izvozu pisemskih pošiljk, tj. pospešiti procese, ki se odvijajo v carinski pošti, vključno s pripravo pošiljk za carinjenje; posodobiti skladiščenje pošiljk, ki so podvržene carinskim postopkom; izboljšati dostop do informacij o pošiljkah, zanesljivost obveščanja in posledično dvigniti kakovost same vročitve pošiljk. Vzpostavljen je bil spletni portal za poslovanje z uporabniki na področju carinskega poslovanja.
Kot enakovreden partner smo s skoraj tridesetimi evropskimi poštnimi operaterji začeli sodelovati v programu Interconnect za izboljšanje ponudbe poštnih storitev na področju spletne trgovine.
V okviru kampanje Svetovne poštne zveze o pošiljanju prepovedanih in nevarnih vsebin v poštnih pošiljkah smo uporabnike poštnih storitev seznanili s cilji kampanje ter prednostmi upoštevanja pravil glede dovoljenih in nedovoljenih vsebin v poštnih pošiljkah.
Predstavnik Pošte Slovenije je bil imenovan za podpredsednika delovne skupine za kakovost, ki deluje pod okriljem Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop.
Uvedli smo krovno blagovno znamko PosiTa, pod katero Pošta Slovenije aktivno trži vse svoje informacijske storitve.
Uvedli smo tudi novo rešitev za e-vročanje PoštAR, ki uporabnikom omogoča pošiljanje elektronskih pisem (ePisem) in predstavlja digitalno različico oz. substitut že uveljavljenemu pošiljanju pisem v fizičnem svetu, kot so npr. pošiljanje navadnih pisem, priporočenih pisem, pisem po posebni zakonodaji – ZUP itd., ter storitev »tiskanja iz oblaka« (testno na sedmih poštah), ki uporabnikom omogoča, da na daljavo natisnejo svojo raznovrstno dokumentacijo (dopisi, slike, e-pošta, poslovna dokumentacija itd.) in jo prevzamejo na izbrani pošti.
Omeniti velja tudi novo storitev eRačun, ki je plod lastnega znanja in razvoja, usmerjen v zagotavljanje intuitivne uporabniške izkušnje. Sistem eRačun Pošte Slovenije deluje na naši lastni infrastrukturi in je povezan z internim sistemom za e-fakturiranje in s sistemom varne hrambe.
Zaključen je bil projekt HP PS Cloud, v okviru katerega je Pošta Slovenije v sodelovanju s podjetjem Hewlett-Packard (HP) in v okviru njegovega partnerskega programa Cloud Agile razvila rešitev za ponudbo storitev računalništva v oblaku, na podlagi katere bo v sodelovanju z že prepoznavnimi ponudniki informacijskih storitev v posamezni državi ali regiji v prihodnosti ponujala najsodobnejše storitve računalništva v oblaku.
Pošta Slovenije je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem opravila obsežno raziskavo trga o potrebah prebivalcev Slovenije po poštnih storitvah. V raziskavi, ki je vključevala tako telefonsko kot tudi spletno anketo, je sodelovalo 2.059 anketirancev, vprašanja pa so se nanašala na obisk poštnih poslovalnic, opravljanje storitev in dostavo pošiljk. Rezultati raziskave so potrdili, da Pošta Slovenije z optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, kjer velja izpostaviti predvsem optimizacijo poštnega omrežja (preoblikovanje pošt v pogodbene in premične, centralizacija dostave ipd.), dela korake v pravo smer, saj so se v zadnjih letih trendi na poštno-logističnem področju bistveno spremenili predvsem zaradi elektronske komunikacije, ki vse bolj izpodriva klasične poštne storitve.
Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta izpeljali skupno dobrodelno akcijo »20 DOBRIH NOVIC ZA 20 DRUŽIN«, v kateri je Pošta Slovenije prispevala 20 tisoč evrov družinam, ki najbolj potrebujejo pomoč.
Nadaljevali smo uspešen niz skupnih izdaj znamk s tujimi poštnimi operaterji. S poštnim operaterjem Liechtensteina smo izdali skupni znamki na temo Alpe – življenjski prostor. Skupaj s poštnim operaterjem Srbije pa smo izdali znamko z motivom slovenskega in srbskega skladatelja Davorina Jenka.
S priložnostno poštno znamko smo obeležili tudi 20-letnico samostojnega delovanja Pošte Slovenije.

2014

Novi člani nadzornega sveta so: dr. Aleš Groznik (predsednik), Vanessa Grmek (namestnica), dr. Peter Grilc ter Milan Perović. Kot predstavnika zaposlenih sta v nadzornem svetu Božidar Pograjc in Rudi Matjašič.
Štiri pošte smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo nadaljevali s preoblikovanjem pošt, tako da je bilo do konca leta skupaj v pogodbene pošte preoblikovanih 71 pošt.
V segmentu jutranje dostave smo začeli izvajati še nedeljsko jutranjo dostavo edicij naročnikom.
Vstopili smo tudi v segment dostave bele tehnike in začeli izvajati distribucijo v segmentu B2B, prav tako skladiščimo, komisioniramo ter distribuiramo živila in pijače.
Pristopili smo k mednarodnemu programu e-CIP, ki pod okriljem IPC in PostEuropa združuje evropske poštne operaterje. Program si prizadeva izpolniti zahteve Evropske komisije za vzpostavitev enotnega trga dostave paketnih pošiljk v okviru e-trgovine.
V imenu DPD smo začeli sprejemati in predajati pakete na treh progah na področju Dolenjske. Sodelovanje smo novembra 2014 razširili s predajo mednarodnih poštnih paketov za naslovnike v Veliki Britaniji.
Pošta Slovenije je kot eden prvih poštnih operaterjev pridobila status pooblaščenega gospodarskega objekta AEO, ki je najvišji status, ki ga lahko carinski organ izda podjetju v EU. Pošta Slovenije je prepoznana kot zanesljiv in varen partner v mednarodni dobavni verigi, zlasti glede izpolnjevanja carinskih zahtev, in bo kot taka upravičena do ugodnosti tako v carinskem območju Evropskih skupnosti kot tudi drugje po svetu.
Za modernizacijo carinskih postopkov, ki smo jo izvedli v sklopu projekta Carinjenje poštnih pošiljk v sodelovanju s Finančno upravo RS – Carinsko upravo in podjetjem Trinet Informatika d.o.o., smo v letu 2014 prejeli tudi prestižno glavno nagrado Postal Technology International, v kategoriji Digital Innovation of the Year (Digitalna inovacija leta).
Od Inštituta za korporativne varnostne študije smo prejeli nagrado za najvarnejše podjetje v Sloveniji.
Zaradi aktivnosti na področju strategije energetske učinkovitosti pa smo bili nominirani za nagrado Environmental Achievement of the Year (Okoljski dosežek leta) in smo se med številnimi nominacijami svetovnih poštnih operaterjev uvrstili v ožji izbor med prve tri, skupaj z Deutsche Post in Portugal Post.
V okviru horizontalnega monitoringa smo vzpostavili notranje davčne kontrole na vseh področjih davkov in davščin.
Namestili smo drugo linijsko napravo za zlaganje nenaslovljene direktne pošte. Uvedba te naprave pomeni širitev oziroma povečanje kapacitet strojnega zlaganja setov nenaslovljene direktne pošte.
Na območju PLC Maribor smo postavili prvo javno električno polnilno postajo za polnjenje električnih avtomobilov, koles, skuterjev in invalidskih vozičkov z električno energijo.
V vozni park uvajamo v skladu s smernicami odgovornosti do naravnega okolja tovornjake z motorji najvišjega ekološkega standarda EURO VI.
V sodelovanju s ponudnikoma avtobusnih prevozov smo začeli prodajati in polniti brezkontaktne enotne mestne kartice na izbranih poštah v Kopru, Piranu in Ljubljani. Enotne mestne kartice omogočajo plačilo storitev mestnega avtobusnega prevoza, parkirnin, predvidena pa je širitev uporabe sistema na plačevanje drugih javnih storitev (vstopnine, članarine ipd.).
Poleg storitve zajema in e-hrambe smo pri Državnem arhivu RS pridobili še akreditacijo za spremljevalne storitve, tako da lahko javnopravnim osebam zagotovimo celovit spekter storitev na področju zajema in e-hrambe dokumentov in verodostojne pretvorbe dokumentov v digitalno obliko.
Začeli smo s projekti e-izobraževanja, ki bodo v prihodnosti zagotovili dostopnost, ponovljivost (zaposleni bodo lahko sami določili čas izvedbe in potrebo po ponovljivosti izobraževanja) ter stroškovno učinkovitost izobraževalnega procesa.
Proti koncu leta smo aktivirali klicni center z enotno brezplačno številko 080 1400 za uporabnike poštnih storitev, v okviru katerega na enem mestu ponujamo strankam zahtevane informacije.
Leto 2014 si bomo zapomnili po dveh skupnih izdajah znamk, in sicer smo z belgijskim poštnim operaterjem obeležili “mednarodno leto kristalografije”, z Indijsko pošto pa dan otroka.

2013

Na področju distribucije blaga in poslovnih paketov smo v letu 2013 vstopili v segment obvladovanja celovitih oskrbovalnih verig in ponudili celovite rešitve za stranke (od skladiščenja in komisioniranja do dostave na prodajna mesta doma in na tujem).
13 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo preoblikovali 25 pošt v pogodbene pošte (tako je bilo v letu 2013 skupaj preoblikovanih 28 pošt).
Na volitvah v upravni odbor Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop je bil med kandidati za člana upravnega odbora za naslednje štiriletno obdobje 2014‒2018 prvič izvoljen tudi predstavnik Pošte Slovenije.
Evropska komisija je konec 2013 objavila Načrt za izpolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk kot rezultat ugotovitev javne razprave, ki jo je odprla “zelena knjiga”, objavljena dobro leto prej z namenom spodbuditi e-trgovino v EU in zagotoviti kakovostne paketne storitve po ugodnih cenah tako za e-trgovce kot e-kupce. Zahteve Komisije bo Pošta Slovenije izpolnila v okviru sodelovanja v programu Interconnect (eCIP), v katerega se je vključila v letu 2013.
Z uvedbo storitve odkupa rabljenih mobilnih aparatov na poštah smo slovenskemu trgu ponudili sistemski odkup aparatov.
V mednarodnem prometu smo uvedli sprejem mednarodnih palet za Hrvaško ter razširili ponudbo paketnih storitev za Hrvaško, ki je 1. julija 2013 stopila v Evropsko unijo.
V poštnem logističnem centru v Mariboru smo namestili novo linijsko napravo za zlaganje oz. strojno predelavo nenaslovljene direktne pošte. S tem smo povečali kapacitete strojne predelave in prihranili pri delovni sili.
Na vseh poštnih nabiralnikih v mestih, kjer imajo poslovne enote svoje sedeže, ter na poštnih nabiralnikih v okoliših največjih pošt smo uvedli elektronski sistem za nadzor izpraznjevanja poštnih nabiralnikov, ki deluje na RFID-tehnologiji.
Od leta 2013 dosledno izvajamo strategijo energetske učinkovitosti. Zmanjšanje obremenitev okolja s povečanjem energetske učinkovitosti za Pošto Slovenije predstavlja del družbene odgovornosti. Strategija energetske učinkovitosti se izvaja s projekti na področju ekologije in energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, transportu, ravnanju z odpadki in izobraževanju delavcev.
Od nemškega podjetja Mobotix, ki je vodilni proizvajalec visokoresolucijskih kamer na svetu, pa smo za najbolje pripravljen in voden projekt izgradnje sistema video nadzora prejeli nagrado “Partner of the Year 2013”.
Med prejetimi nagradami velja izpostaviti tudi glavno nagrado “Evropski energetski menedžer leta 2013” v kategoriji velikih podjetij, ki smo jo prejeli za projekt “Strategija energetske učinkovitosti Pošte Slovenije”. Izdelali smo ga v okviru izobraževanja EUREM. Za vzpostavitev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu smo prejeli certifikat po standardu OHSAS 18001, saj se zavedamo škode, ki jo neustrezno zagotavljanje varnosti povzroča zaposlenim, Pošti Slovenije in družbi nasploh.
Ponudbo hotelskih namestitev in potovanj v sklopu storitve Poštna potovanja smo dopolnili še s ponudbo cenovno zelo ugodnih hotelskih namestitev v Sloveniji in tujini pod skupnim imenom “Last minute bon” (www.lastminutebon.si ter Povej naprej).
Začeli smo sami nabavljati trgovsko blago iz EU in tretjih držav neposredno pri proizvajalcih in/ali veletrgovcih.
Vzpostavili smo sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 in zanj v začetku leta 2014 prejeli tudi certifikat.
Prvi na svetu smo izdali tako imenovane “slane znamke” oz. znamke, izdelane v posebni tehniki tiska. Na znamkah, ki prikazujejo živalstvo slovenskega morja, je del znamke prekrit s pravo soljo iz Piranskih solin.
Skupaj z Avstrijsko pošto smo izdali znamko Postojnska jama – prvi podzemni poštni urad.

2012

Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega generalnega direktorja imenoval mag. Borisa Novaka.
Podpisana je bila nova podjetniška kolektivna pogodba ter sprejeta nova sistemizacija delovnih mest.
V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo poenotili delovne čase pošt in preoblikovali prve tri pošte v pogodbene.
Vzpostavili smo logistični model dostave časopisov za naročnike do 7. ure zjutraj in začeli storitev izvajati za dve založniški hiši.
Razvojne aktivnosti so bile usmerjene v ustvarjanje celovitih oskrbovalnih verig (zagotavljanje prevoza in skladiščenje blaga). Prvo pogodbo smo sklenili s podjetjem Porsche Slovenija, za katerega distribuiramo rezervne dele do 57 serviserjev po Sloveniji, in sicer do 8. ure zjutraj.
Tri pošte smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Vozni park smo razširili s skuterji na električni pogon, ki se uporabljajo za dostavo pisemskih pošiljk. Sistem za sledenje vozil smo nadgradili z varnostnimi stikali, kar poveča tudi varnost voznikov med prevozi.
Informacijsko smo posodobili paketne in pisemske usmerjevalnike v poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru.
V Dohi, glavnem mestu emirata Katar, kjer je potekal 25. kongres Svetovne poštne zveze, smo za leto 2011 prejeli nagrado za zagotavljanje kakovosti Silver Level v okviru EMS-kooperative.
Uvedli smo novo blagovno znamko Poslovni center, prenovili celotno infrastrukturo Digitalne pisarne, hkrati pa pripravili novo grafično podobo storitev Poslovnega centra.
Razvili smo aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike, ki omogoča dostop do informacij o poštnih poslovalnicah, o delovnih časih, storitvah na poštah.
Izdali smo prvo številko novega tiskanega medija Povej naprej, ki ima največjo naklado tednika v Sloveniji in ga vsem gospodinjstvom v Sloveniji dostavljamo vsak četrtek.
Z znamkami smo obeležili tri zelo pomembne dogodke, ki so se v letu 2012 odvijali v Sloveniji, natančneje v Mariboru: Maribor in partnerska mesta kot Evropsko prestolnico kulture, multilateralno filatelistično razstavo Maribofila in mladinsko svetovno prvenstvo v šahu.

2011

Novi člani nadzornega sveta so postali: dr. Davorin Kračun (predsednik), Peter Premk (namestnik predsednika), Samo Sanzin in mag. Barbara Gorjup, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
S 1. januarjem je bil liberaliziran trg poštnih storitev, s čimer je bil v celoti odpravljen monopol na področju prenosa pisemskih pošiljk do 50 g. Hkrati z liberalizacijo so bile univerzalne poštne storitve oproščene plačila davka na dodano vrednost, kar je vplivalo na zvišanje neodbitnega deleža DDV Pošte Slovenije in s tem na rast stroškov.
Deset pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
S podjetjem UPS smo začeli sodelovati pri sprejemu pošiljk UPS na dostavi (sprejem pri pogodbenih strankah podjetja UPS in ostalih pošiljateljih) in pri dostavi pošiljk UPS naslovnikom v Sloveniji.
V Bernu smo na sedežu Svetovne poštne zveze prejeli najvišjo nagrado Svetovne poštne zveze za zagotavljanje predpisanih standardov kakovosti storitev hitre pošte (EMS) v okviru Svetovne poštne zveze (Express Mail Service) za leto 2010. Slovensko logistično združenje pa je Pošti Slovenije podelilo nagrado “Logist leta 2011”.
Strankam smo v okviru računalništva v oblaku ponudili nove informacijske storitve, ki smo jih poimenovali Digitalna pisarna, za pogodbene stranke pa smo uvedli novo storitev Poslovno pismo.
Na 50 večjih poštah smo za stranke uvedli možnost plačila blaga in storitev z Moneto, hkrati pa smo ponudili tudi možnost plačila telegrama z Moneto naročnikom Mobitela, Debitela in Simobila ob naročilu telegrama na brezplačni telefonski številki Telegrafa Ljubljana.
Za pismonoše smo nabavili nove torbe in mape, narejene iz sodobnih ekoloških materialov, od predhodnih so bile lažje za skoraj 3 kilograme.
Uvedli smo mobilni portal Pošte Slovenije, s katerim smo povečali dostopnost spletne strani. Uporabnikom smo tako še bolj približali nabor poštnih storitev ter jim omogočili hitrejši dostop do informacij. V poslovanju s strankami smo na obrazce o oddaji pošiljk uvedli QR-kodo.
Ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo izdali znamko, ki je požela posebno pozornost ne le zbiralcev znamk, temveč tudi širše javnosti, saj je del motiva znamke prekrit s folijo iz zlata čistine 999/1000 oz. 24-karatnega zlata. Ob omenjenem jubileju smo izdali tudi prestižen izdelek, filatelistično-numizmatičen komplet,v katerem je poleg navedene znamke tudi spominski kovanec, ki ga je ob tej priložnosti izdala Banka Slovenije.

2010

Novi člani nadzornega sveta so postali dr. Klemen Grošelj (predsednik), mag. Mojca Golc Goropečnik (namestnica predsednika), mag. Barbara Gorjup, dr. Miloš Senčur, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
Z vzpostavitvijo mreže za jutranjo dostavo časopisov v stojala je Pošta Slovenije vstopila v segment jutranje dostave.
Odprli smo drugo paketno pretovorno pošto v Kopru, deset pošt pa smo obnovili oz. preselili v nove prostore.
Na področju prenosa pošiljk v mednarodnem prometu smo prekinili sodelovanje s podjetjem TNT in začeli sodelovati s podjetjem UPS, na poštah in našim strankam smo začeli ponujati storitve Hitre pošte v tujino pod blagovno znamko Hitra pošta UPS Express.
S prvimi tremi centralizacijami dostave so bili storjeni prvi koraki v smeri vzpostavitve sodobne, učinkovite in racionalne dostavne mreže. Pred tem je bila praviloma vsaka pošta tudi dostavna, kar je pomenilo, da je šlo za togo dostavno mrežo, ki ni bila več kos sodobnim trendom, ki so posledica upada klasičnih poštnih storitev in uvajanja novih storitev.
V okviru aktivnosti za varovanje okolja smo izdelali strategijo ekološke učinkovitosti transporta in v vozni park uvedli dostavne avtomobile in kolesa na električni pogon.
Za dosežke na področju ekologije v transportu, za okoljevarstvene odločitve v logistiki in pri izvajanju logističnih dejavnosti, ki najbolje uresničujejo okoljevarstvene cilje, smo prejeli priznanje “Zeleni logist”.
V sodelovanju s Poštno banko Slovenije smo posodabljali denarne storitve (kredite, plačilne storitve) ter začeli z obsežno trženjsko akcijo pridobivanja komitentov PoBa, začeli pa smo tudi z odpiranjem osebnih računov za Novo KBM ter vzpostavili štiri specializirana bančna okenca na poštah Grosuplje, Šentjur, Slovenske Konjice in Radovljica.
Pošte smo začeli vključevati v prodajo elektronskih vstopnic za ogled kulturnih ali zabavnih prireditev, športnih dogodkov in koncertov v Sloveniji in drugih evropskih državah (sistem Eventim).
Uvedli smo možnosti pošiljanja in prejemanja informacij o pošiljkah prek spletnega servisa.
Strankam smo ponudili novost na področju sledenja pošiljkam, in sicer sledenje pošiljkam prek mobilnih telefonov.
Uvedli smo storitev Moja razglednica, s katero smo strankam omogočili spletno kreiranje in pošiljanje razglednic.
Lansirali smo prenovljene spletne strani (www.posta.si in interno spletno stran Intranet), ki so uporabnikom olajšale uporabo vsebin in izboljšale funkcionalnosti aplikacij.
V sklopu strategije “Social Media Marketing” smo aktivirali stran Pošte Slovenije na socialnem omrežju Facebook.
Izdelali smo zakonsko predpisan dokument Načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga po potrebi dopolnjujemo. To je eden ključnih dokumentov družbe, ki opredeljuje ravnanje z različnimi vrstami odpadkov.
V sodelovanju s priznanim strokovnjakom s področja gastronomije, dr. Janezom Bogatajem, smo izdali prvo tematsko knjigo znamk z naslovom Okusiti Slovenijo. Slovenske znamke pa so ponovno dobile tudi mednarodno priznanje. Na tekmovanju za najlepšo znamko iz serije EUROPA, ki ga organizira Združenje evropskih poštnih operaterjev PostEurop, je slovenska znamka z motivom deklice s knjigami zasedla drugo mesto.

2009

Novi člani nadzornega sveta so postali: Drago Bahun (predsednik), dr. Peter Kukovica (namestnik predsednika), Darinka Virant in Vojko Čok, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
V tem letu je v Sloveniji potekalo redno letno plenarno zasedanje Združenja evropskih javnih poštnih operaterjev PostEurop. Približno 150 udeležencev iz 48 evropskih pošt, ki so članice organizacije PostEurop, je na Bledu razpravljalo o vrsti tem pod skupnim naslovom Od krize do priložnosti. Organizirali pa smo tudi mednarodni posvet strokovnjakov s področja davka na dodano vrednost za poštne operaterje.
Odprli smo prvo paketno pretovorno pošto Kranj v Šenčurju, 11 pošt pa smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Prvi v državi smo pri Državnem arhivu RS pridobili akreditacijo za storitve zajema in e-hrambe, v oba poštna logistična centra pa smo namestili enostavnejše naprave za strojno zlaganje nenaslovljene direktne pošte.
Posodobitev so doživele tudi denarne storitve, med drugim smo uvedli postopno varčevanje ter varčevanje z odpovednim rokom, zaključili smo projekt vzpostavitve preferenčne baze podatkov, ki omogoča segmentirano trženje glede na preference naslovnikov.
Izvedli smo drugo fazo prenove celostne grafične podobe, ki je zajemala notranje in zunanje označevanje enot Pošte Slovenije ter označevanje opreme, ki se uporablja v Pošti Slovenije.
Skupaj s Hrvaško pošto smo izdali znamko z motivom pastirskih hišk: gre za prvo skupno izdajo dveh poštnih operaterjev. Izdali smo tudi znamko v posebni tehniki tiska, na kateri je nazivna vrednost zapisana v Braillovi pisavi (reliefni tisk).

2008

V tem letu smo 13 pošt obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Da bi vzpostavili integralni varnostni sistem za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj, smo ustanovili Sektor za korporativno varnost in nadzor. Ustanovljen je bil tudi Sektor za razvoj storitev in sprejeta metodologija razvoja storitev v Pošti Slovenije.
Kratek čas smo sodelovali s podjetjem DPD, ko smo jim leto dni predajali določene količine mednarodnih paketov pod ugodnejšimi pogoji (za pet naslovnih držav – Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo, Estonijo).
V začetku leta smo za prenos poštnih pošiljk uvedli cestno povezavo Ljubljana– Milano–Ljubljana, kar je imelo velik vpliv na izboljšanje kakovosti prenosa poštnih pošiljk med obema državama.
V tem letu smo začeli sodelovati s Petrolom na področju sprejema navadnih in priporočenih pisem ter paketov na 47 bencinskih servisih, v letu 2014 pa smo izvajanje storitve razširili na 114 bencinskih servisov Petrola.
S prvo racionalizacijo sobotne dostave smo zmanjšali nabor pošiljk, ki jih dostavljamo ob sobotah: tako smo ukinili sobotno dostavo standardnih in navadnih pisem, v vozni park pa smo uvedli dostavne avtomobile na plinski pogon.
Začeli smo aktivno tržiti oglaševalske medije (oglasni prostor na poštnem okencu ter na monitorjih, ki so nameščeni nad poštnimi okenci).
Uvedli smo novi storitvi v segmentu pošiljk večjih dimenzij – Prevoz tovora in Ekspresni prevoz tovora, na poštnih okencih pa smo začeli ponujati hitre kredite PBS.
Sprejeli smo notranja pravila za izvajanje storitev e-hrambe in jih med prvimi v državi potrdili pri Državnem arhivu RS, podpisali pa smo tudi Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu, s čimer smo se zavezali, da bomo pripomogli k zmanjšanju števila smrtnih žrtev na evropskih cestah.
V tem letu je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, kar smo obeležili z izdajo priložnostne poštne znamke.

2007

Nadzorni svet Pošte Slovenije je marca 2007 imenoval novega člana poslovodstva družbe, Vinka Filipiča.
Sedem pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Izvedli smo vse potrebne aktivnosti za uvedbo evra s 1. januarjem 2007.
Uvedli smo pošiljke EMS za Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in Črno goro ter omogočili sledenje pošiljk za vse knjižene pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu.
Organizirali smo že drugo srečanje vodilnih strokovnjakov iz poštnega sektorja v regiji. Glavna tema srečanja so bile vloga informacijske tehnologije, direktni marketing ter krepitev sodelovanja in povezovanja med poštnimi operaterji nekoč skupne države.
V sodelovanju s Studiem Anima smo ustvarili lik Poštarja Pavlija.
V skladu z zastavljeno strategijo smo prostor za stranke začeli uporabljati tudi za prodajo blaga in storitev (prodaja trgovskega blaga, revij in časopisov, mobilne telefonije, opravljanje bančnih storitev, prodaja iger na srečo, poštnih potovanj, kuponov ugodnosti ter ponujanje številnih možnosti oglaševanja v prostorih pošt).
Izdali smo prvo številko Prodajnega kataloga, ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v Sloveniji desetkrat letno, ter začeli s projektom BOŽIČKOVA POŠTA, katerega glavni namen je spodbuditi predvsem najmlajše, da Božičku napišejo pismo ali mu pošljejo risbico.
Uvedli smo osebne poštne znamke, namenjene podjetjem ter fizičnim osebam, ki lahko z njimi zaznamujejo pomembne poslovne oz. osebne dogodke (rojstvo, rojstni dan, poroka idr.).
Izdali smo prve znamke z nazivnimi vrednostmi v evrih.

2006

V tem letu smo se aktivno pripravljali na prevzem evra v vse sfere poslovanja.
13 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Pošta Slovenije je postala članica EPG-mreže (E Parcel Group).
V skladu z Zakonom o poštnih storitvah je bila v začetku leta znižana masna stopnja na rezerviranem področju na 50 g.
Uvedli smo merjenje rokov prenosa poštnih pošiljk v notranjem prometu v skladu s standardom SIST EN 13850:2004 – Merjenje časa prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in pošte prvega razreda.
Uvedli smo standard SIST EN 14012:2004 – Obravnavanje pritožb in odškodninski postopki(za univerzalno poštno storitev).
Konec leta je stopil v veljavo Zakon o ratifikaciji sprememb in dopolnitev aktov Svetovne poštne zveze (UPU), v okviru katerega je Slovenija ratificirala ustavo Svetovne poštne zveze, Svetovno poštno konvencijo, Sklepni protokol k Svetovni poštni konvenciji, Splošni pravilnik Svetovne poštne zveze in Sporazum o poštnoplačilnih storitvah. Spremembe navedenih aktov so bile sprejete na kongresu Svetovne poštne zveze v Bukarešti leta 2004.
Za pismonoše smo razvili nov tip torbe iz kakovostnejših materialov. Za 800 gospodinjstev smo ukinili dostavo prek izpostavljenih predalčnikov in jo nadomestili z dostavo na dom.
Pridobili smo prvo stranko storitev računalništva v oblaku. Z njo smo še pred pojavom računalništva v oblaku podpisali dogovor o najemu sistemske infrastrukture (IaaS) za uporabo v poslovne namene v sosednjih državah, vzpostavili pa smo tudi sistem za zagotavljanje storitve e-hrambe elektronskih dokumentov.
Izdali smo prvi Priročnik CGP oglaševanja, s katerim smo poenotili marketinške materiale (oglase, prospekte, letake …) ter s tem tudi pojavnost Pošte Slovenije v medijih.

2005

Novi člani nadzornega sveta so postali: mag. Matjaž Janša (predsednik), Milan Kuster (namestnik predsednika), Branko Tantegel, Zoran Lešnik, Venčeslav Senekovič, predstavnici zaposlenih sta bili Ivanka Duh ter Nada Žlender. Junija 2005 je Vlada RS zaradi izteka mandata poslovodnikov imenovala za novega generalnega direktorja Aleša Hauca, avgusta pa še njegovega namestnika mag. Igorja Mariniča.
11 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
V tem letu smo se pridružili UNEX-ovemu diagnostičnemu merjenju kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk. Kakovost se meri s pomočjo RFIDopreme, nameščene v obeh poštnih logističnih centrih (Ljubljana in Maribor) in na Aerodromu Ljubljana.
Podpisali smo tudi sporazum REIMS East, ki ureja področje pisemskih pošiljk v mednarodnem prometu na ozemlju Evrope. Uvedli smo možnost sledenja mednarodnih poštnih paketov in EMS-pošiljk. Začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji.
Začeli smo sodelovati v sistemu elektronskega reševanja poizvednic za mednarodni promet “Rugby”, v okviru katerega smo bistveno izboljšali kakovost reševanja reklamacij za pošiljke v prispetju v Slovenijo in v odpravi iz Slovenije v tujino, najprej za EMS-pošiljke. Sistem je danes znan kot Global Customer Service System (GCSS) in deluje pod okriljem International Post Corporation.
Na poštah smo komitentom PBS, ki so fizične osebe, ponudili devizno poslovanje prek devizne hranilne vloge, deviznega depozita in večvalutnega osebnega računa. Za komitente Nove KBM, ki so fizične osebe, smo uvedli možnost izvajanja enostavnih storitev po osebnih računih (dvig, polog, vpogled v stanje) na poštnih okencih.
Začeli smo izvajati storitev paketnega ekspedita oz. skladiščne logistike blaga, v okviru katere strankam ponujamo celovite storitve od prevzema blaga, skladiščenja blaga, komisioniranja in pakiranja blaga do prenosa paketov idr.
V redni dostavi pošiljk smo začeli uporabljati skuterje, uvedli pa smo tudi pogodbeno dostavo in prevzem paketov v poslovnih prostorih stranke.
Nenehno posodabljanje poštnih storitev ter uvajanje novosti v poslovanje Pošte Slovenije je zahtevalo prenovo celostne grafične podobe Pošte Slovenije. V tem letu smo tako izdali Priročnik celostne grafične podobe z navodili za uporabo osnovnih razpoznavnih elementov Pošte Slovenije: znaka, logotipa, barv in tipografij. V priročniku smo tudi definirali oblike osnovnih tiskovin (dopisov, računov …), poštnih obrazcev ter poštnih zastav.
Klasične varnostne tehnike zaščite informacijskega okolja smo nadgradili z dodatnimi in zaporednimi požarnimi zidovi in ostalimi sistemi evidentiranja in preprečevanja nepooblaščenih posegov v IT-okolje Pošte Slovenije.

2004

Slovenija je postala članica Evropske unije. S spremembo Zakona o poštnih storitvah, ki ga je bilo treba uskladiti z direktivo EU, smo uveljavili nove splošne pogoje, in sicer Splošne pogoje izvajanja univerzalne poštne storitve ter Splošne pogoje izvajanja drugih poštnih storitev.
S prenosom 55-odstotnega kapitalskega deleža z države na Novo Kreditno banko Maribor je postala PBS del bančne skupine Nove KBM. Pošta Slovenije je tako postala 45-odstotna lastnica PBS.
24 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Z ukinitvijo tri- in štirikrat tedenske dostave smo vsem gospodinjstvom v Sloveniji zagotovili vsaj petkrat tedensko dostavo.
Na območju PLC Maribor smo ukinili poštne vreče in jih zamenjali s pismarnicami.
Transport pošiljk smo deloma prepustili zunanjim izvajalcem, pogodbenim prevoznikom. Uvedli smo sistem za sledenje vozil, ki omogoča hitrejše odzivanje na klice uporabnikov za prevzem in dostavo pošiljk.
Ponudbo razvijanja fotografij smo razširili s klasičnih filmov na digitalne medije.
Na trg smo lansirali novo informacijsko storitev moja.posta.si, ki uporabnikom omogoča medsebojno izmenjavo digitalnih dokumentov, storitev pa se je kasneje začela uporabljati za e-vročanje. Certifikatska agencija Pošta®CA je postala tudi overitelj varnih časovnih žigov.
Izdali smo priložnostno znamko v skupni izdaji z državami, ki so pristopile k EU (vse znamke so imele enak osnovni motiv, razlikovale so se v nacionalni valuti in imenu države), in tematsko mapo znamk, posvečeno pristopu k EU.

2003

Odprli smo nov poštni logistični center v Mariboru, takrat enega najsodobnejših v tem delu Evrope, opremljenega s sodobnimi napravami za strojno usmerjanje pisemskih pošiljk in paketnim usmerjevalnikom za strojno usmerjanje paketov, pismarnic in svežnjev tiskovin.
S prenosom kapitalskega deleža je postala Republika Slovenija 55-odstotni lastnik PBS, Pošta Slovenije pa 45-odstotni lastnik.
17 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Sklenjena je bila nova podjetniška kolektivna pogodba Pošte Slovenije, ki je nadomestila Kolektivno pogodbo PTT prometa iz leta 1990. Veljati je začela nova sistematizacija delovnih mest v Pošti Slovenije.
V tem letu so tudi pošte, tako kot ostale banke, sodelovale pri množičnem prehodu na transakcijske – osebne račune pri PBS ter ponujale stanovanjske kredite z dobo vračanja 20 let.
Ustanovili smo certifikatsko agencijo POŠTAR®CA in postali javni overitelj kvalificiranih digitalnih potrdil za pravne in fizične osebe ter informacijske sisteme.
Tega leta smo tudi izgradili varen sistemski prostor po zakonodaji države in direktivah Evropske unije, začeli pa smo tudi z načrtnim izboljševanjem nivoja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oziroma zmanjševanjem števila poškodb pri delu.
Ob odprtju poštnega logističnega centra (PLC) v Mariboru smo izdali prvo priložnostno znamko s hologramsko folijo, izdelano v posebni tehniki tiska, kjer je z navedeno folijo prekrit del motiva znamke.

2002

S prenosom kapitalskega deleža je postala Republika Slovenija 62-odstotni lastnik PBS, Pošta Slovenije pa njen 38-odstotni lastnik.
Ustanovljena je bila nova poslovna enota Poštni logistični center Ljubljana.
18 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Pošta Slovenije je začela mesečno plačevati premije vsem svojim delavcem, ki so izpolnili pristopni pogoj (eno leto zaposlitve v družbi) in se vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba.
LX-telegrame smo ponudili strankam tudi prek spleta, v tem letu pa smo začeli uvajati, izvajati in razvijati storitve direktnega marketinga. To pomeni, da strankam nismo ponujali le prenosa pošiljk, temveč tudi pripravo direktne pošte, ki vključuje paleto raznovrstnih storitev (oblikovanje, baza naslovnih podatkov, tisk …).
Na poštah smo začeli ponujati rentno varčevanje, kredite z daljšo dobo vračila, komitenti pa so lahko uporabljali mednarodno plačilno kartico Activa Maestro.
Začeli smo načrtovati prenovo strežniške sobe, ki je predvidevala takojšnjo izgradnjo dveh podatkovnih centrov, manjšega na upravi družbe in večjega na lokaciji PLC Maribor.
Izdali smo prvo poštno znamko posebne oblike, in sicer okroglo poštno znamko z motivom ladijskega vijaka.

2001

Novi člani nadzornega sveta so postali Henrik Peternelj (predsednik), Mojca Novak (namestnica predsednika) Jožef Artnak, Zoran Lešnik in Slavko Visenjak, predstavnika zaposlenih sta bila Janez Kardoš in Jože Marčič. Vlada RS je imenovala novo vodstvo Pošte Slovenije – mag. Alfonza Podgorelca za generalnega direktorja, najprej kot vršilca dolžnosti. Čez čas je bil imenovan tudi namestnik generalnega direktorja Jože Fošt.
29 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Pismonoši so dobili nove uniforme oz. službene obleke v temno modri barvi, ki so jih popestrile (poštno) rumene majice. Za varnost v prometu in boljšo prepoznavnost so poskrbeli odsevni trakovi in drugi dodatki (logotip, ježki na hlačnicah, trakovi na vrhnjih oblačilih).
Na znamkah smo uvedli še črkovni oznaki C in D za označevanje plačane poštnine v mednarodnem prometu.
To leto je večjo prenovo doživela storitev Poslovni paket. Ukinili smo navadne poslovne pakete, uvedli storitvi Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri ter poenostavili odkupno poslovanje – tako smo vzpostavili pogoje za nadaljnjo visoko rast poslovnih paketov.
PBS je začela z izmenjavo mednarodnih poštnih nakaznic prek sistema Eurogiro, strankam pa smo omogočili tudi hitre kredite z dobo vračanja pet let.
UPO je bil nadgrajen z dostavnim modulom, ki je predstavljal prvo informatizacijo priprave pošiljk za dostavo.

2000

Leto 2000 obeležujemo kot 500-letnico organizirane poštne dejavnosti na Slovenskem.
Junija 2000 je vlada RS imenovala novo vodstvo Pošte Slovenije. Za generalno direktorico je imenovala Marijo Ribič, za namestnika generalne direktorice pa mag. Matjaža Andrica in Vinka Merca. Novi člani nadzornega sveta so bili: dr. Ervin Maurič (predsednik), Slavko Visenjak (namestnik predsednika), Željko Vogrin, Franc Bezjak, Alojzija Frajhan, predstavnika zaposlenih sta bila Janez Kardoš in Jože Marčič.
18 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Na znamkah smo uvedli ¸črkovni oznaki A in B za označevanje plačane poštnine v notranjem prometu.
Začeli so veljati novi pravilniki, ki predstavljajo osnovo za delovanje poštnega prometa, in sicer Pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev, Pravilnik o organizaciji poštnega omrežja Republike Slovenije ter Pravilnik o nomenklaturi poštnih storitev.
Izšla je druga izdaja strokovnega priročnika Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Uvedli smo tudi brezplačno telefonsko številko 080 14 10 za sprejem telegramov, ki je nadomestila dotedanjo številko 96. Ukinili smo Telegraf Maribor in koncentrirali sprejem telegramov po telefonu v novih prostorih Telegrafa Ljubljana.
Za storitve Od vrat do vrat, EMS in SkyPak smo uvedli enotno tržno komuniciranje pod imenom HITRA POŠTA.
Prvi zametki geomarketinga segajo v leto 2000. Storitve se navezujejo na ponudbo različnih podatkovnih baz in so pravzaprav osnova za razvoj in izvajanje ostalih storitev direktnega marketinga. S storitvami geomarketinga smo omogočili pošiljateljem natančnejše določanje njihovih ciljnih skupin pri izvajanju trženjskih akcij. Osnovo za uporabo, obdelavo in upravljanje s podatki predstavlja geografski informacijski sistem (GIS).
Naša znamka je zmagala na mednarodnem natečaju za najlepšo znamko na temo Dialog med civilizacijami, ki sta ga organizirala Svetovna poštna zveza in OZN.

1999

Sodelovati smo začeli z mednarodnim kurirskim podjetjem TNT ter tako ponudili najhitrejši prenos pošiljk v tujino, in sicer v več kot 200 držav.
35 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore, uvedli smo storitev razvijanja fotografij, konec tega leta pa je izšla tudi prva številka O´glasne pošte, predhodnice današnjega medija Povej naprej, v kateri je bilo mogoče objaviti oglase ali vlagati lastne reklamne materiale.
Začeli smo ukinjati telefonske govorilnice s posredovanjem, nadomestili smo jih s kartičnimi telefonskimi govorilnicami.
Na prehod v novo tisočletje smo se pripravili z urejanjem aplikativne podpore, ki omogoča evidentiranje poslovnih dogodkov v novem tisočletju (t. i. hrošč). Konec leta smo uspešno zaključili projekt UPO. Projekt ni bil zahteven samo zaradi novega in razširjenega okolja, pač pa tudi zaradi prve vzpostavitve komunikacijske povezljivosti vseh poštnih poslovalnic v privatno omrežje Pošte Slovenije – in to v času, ko telekomunikacije še niso bile tako razširjene in dostopne kot danes.
Slovenska znamka je bila ponovno nagrajena: voščilna znamka, ki jo je oblikovala Darja Brečko, je dosegla drugo mesto na tekmovanju za veliko nagrado poštnih operaterjev.

1998

Pošta Slovenije d. o. o. se je preoblikovala v javno podjetje.
Novi člani nadzornega sveta so postali: Zvone Ivanušič (predsednik), mag. Jože Protner (namestnik predsednika), Matjaž Švagan, predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu sta bila Jože Kardoš in Jože Marčič.
Obnovili oziroma v nove prostore preselili smo 33 pošt, začeli pa smo tudi implementirati univerzalno poštno okence (UPO-okolje). Šlo je za prvo implementacijo informacijske tehnologije, s katero smo v celoti podprli vsa delovna mesta in vse delovne postopke, hkrati pa je šlo za prvi tako velik IT-projekt na evropskem nivoju, ki je temeljil na tehnologiji Microsoft NT.

1997

Konec junija je začel veljati nov Zakon o poštnih storitvah, na podlagi katerega smo prenehali uporabljati Zakon o PTT storitvah in Zakon o sistemih zvez, v svetovni splet pa smo vstopili z lastnim strežnikom www.posta.si.
Odprli smo nov poštni center v Ljubljani, opremljen z najsodobnejšo opremo. Obnovili smo spomeniško zaščiteno poslovno stavbo na Slomškovem trgu v Mariboru, 22 pošt pa smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
Sprejet je bil prvi Zakon o javnem naročanju, tako da je bilo treba proces naročanja prilagoditi zakonodaji in predpisanim postopkom izbire najugodnejših ponudnikov.
Skupaj s PBS smo začeli v sklopu reforme plačilnega prometa prenašati plačilni promet z Agencije za plačilni promet na PBS. Posebej smo uredili izplačilo pokojninskih nakaznic prek Poštne banke.
Nadgradili smo storitve hitrega prenosa pošiljk in spremenili organizacijo prenosa pošiljk, tako da smo uvedli t. i. EMS prometni križ, ki omogoča, da so pošiljke še istega dne dostavljene naslovnikom po Sloveniji.
Tudi uvedba poslovnih paketov, ki je pogodbena storitev, namenjena poslovnim strankam, sega v leto 1997. Poslovni paket je pomenil veliko prelomnico za Pošto Slovenije, tako s tehnološkega kot organizacijskega vidika, saj je šlo za poenostavitev postopkov in vzpostavitev pogojev za konkurenčno poslovanje na tem področju. Od uvedbe poslovnih paktov do danes se je njihovo število povečalo za skoraj tisoč odstotkov. Značilnost poslovnega paketa je visoka kakovost, saj so paketi dostavljeni naslovnikom naslednji delovni dan po sprejemu.
Slovenska znamka je ponovno prejela mednarodno nagrado: na mednarodnem filatelističnem tekmovanju v Asiagu je zmagala znamka Snežnik, ki jo je oblikoval Studio Botas po fotografiji Henrika Potočnika.

1996

Poštna banka Slovenije (PBS) je s prenosom delnic iz državnega lastništva v celoti postala last Pošte Slovenije, uvedli pa smo tudi štirimestno poštno številko. Iz dotedanjih petmestnih poštnih številk smo črtali vodilno številko 6. Za največje uporabnike smo uvedli posebne poštne številke, za vsa gospodinjstva in podjetja pa smo pripravili tudi poseben priročnik Poštne storitve in poštne številke RS.
Obnovili smo spomeniško zaščiteno stavbo na Čopovi ulici v Ljubljani, nove ali prenovljene prostore pa je dobilo še 41 pošt.
S prodajo t. i. “Papeževih sveč” ter ostalih sveč so pošte postale tudi prostor za nakup trgovskega blaga.
Našim strankam smo prvič ponudili storitve hitrega prenosa pošiljk po Sloveniji, ki smo jih poimenovali pošiljke EMS. Z uvedbo storitve “Od vrat do vrat” v devetih večjih mestih smo storili prve korake na področju hitrega prenosa pošiljk znotraj mest.
V obnovljenem in povečanem poštnem centru v Mariboru smo vključili prvo avtomatsko usmerjevalno napravo za strojno usmerjanje pisemskih pošiljk v Sloveniji. Omenjena naprava je pomenila velik tehnološki preskok pri usmerjanju pisemskih pošiljk v Pošti Slovenije.

1995

Zgodbo o samostojnem delovanju Pošte Slovenije smo začeli pisati 1. januarja 1995, ko je prišlo do razdružitve takratnega PTT podjetja Slovenije in sta začeli poslovati dve podjetji: Pošta Slovenije d.o.o. in Telekom Slovenije, d.d.
Prvi direktor Pošte Slovenije je po sklepu Vlade RS postal mag. Alfonz Podgorelec, njegov namestnik pa Jože Fošt.
Vlada RS je imenovala tudi nadzorni svet: Vinka Perčiča (predsednik), Stanka Perparja (namestnik predsednika) ter dr. Miroslava Odarja. Zaposlene so v prvem nadzornem svetu zastopali Janez Kardoš, Marjetka Kure in Miro Pristavec.
Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije sta postali pomembnejši nosilec plačilnega prometa v državi. Na poštah smo začeli ponujati storitve menjalnice (odkup in prodaja tuje valute). Proti koncu leta smo v Pošti Slovenije ustanovili Službo za informatiko ter začeli pripravljati informacijsko podporo za opravljanje storitev na poštnih okencih.
Obnovili smo spomeniško zaščiteno stavbo pošte 3101 Celje, obnovili oziroma v nove prostore pa smo preselili še 66 pošt.
Z ustanovitvijo smo definirali prvo celostno grafično podobo Pošte Slovenije, katere zaščitni znak je postal poštni rog. Že januarja smo izdali tudi priložnostno poštno znamko z motivom poštnega roga, kar je še dodatno prispevalo k promociji in prepoznavnosti novega podjetja in nove podobe. Ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. In tako smo na enem najprestižnejših ocenjevanj poštnih znamk, na Dunajski mednarodni razstavi vrednotnic (Wiener Internationale Postwertzeichen Ausstellung WIPA), zasedli drugo mesto z znamko z naslovom Zima, ki jo je po sliki Marlenke Stupica oblikoval Matjaž Učakar.