Kronološki pregled zgodovine podjetja od leta 1995 dalje

2016
  • Odprli smo dva nova regijska centra oziroma pretovorni pošti, in sicer v Celju in Novem mestu. Pretovorni pošti že poslujeta tudi v Kopru in Novi Gorici. Za gradnjo tovrstnih regijskih centrov po Sloveniji se je Pošta Slovenije odločila, da bi razbremenila oba poštna logistična centra v Ljubljani in Mariboru, kjer poteka predelava poštnih pošiljk za celotno Slovenijo.
  • Dve pošti smo obnovili oziroma preselili v nove prostore. V okviru optimizacije poštnega omrežja pa smo 48 pošt preoblikovali v pogodbene (tako je bilo v letu 2016 preoblikovanih vsega skupaj 146 pošt).
  • V 16 mestih po Sloveniji smo vzpostavili mrežo 24 najsodobnejših paketomatov. Samopostrežni avtomati strankam omogočajo, da lahko sedem dni v tednu in 24 ur na dan prevzemajo pakete, naslovljene na paketomat. Na paketomatu je mogoče tudi plačati odkupni znesek s plačilno ali kreditno kartico ali celo brezstično. Stranke lahko v paketomat kadarkoli tudi oddajo paket, ki je bil pripravljen za pošiljanje v spletni aplikaciji PS Pošlji paket. Na spletu si pripravijo spremnico, plačajo poštnino s plačilno oziroma kreditno kartico ali Moneto in tako pripravljen paket oddajo v izbrani paketomat.
  • Odprli smo tudi prvo samopostrežno POŠTO 24/7 v prostorih pošte 1101 Ljubljana na Slovenski cesti 32. Stranke lahko v prvi samopostrežni POŠTI 24/7, v kateri so plačilomat, dva bankomata, prodajni avtomat za nakup kuvert, dopisnic in poštnih znamk, prodajni avtomat mobilnega operaterja Telemach ter infozaslon, kupijo blago, vplačajo obrazce UPN, dvignejo gotovino ter opravijo druge bančne storitve na sodobnih bankomatih NKBM. Hkrati z odprtjem samopostrežne POŠTE 24/7 je strankam na voljo tudi prenovljen prodajni del pošte z novo ponudbo prodajnega blaga.
  • Izvajali smo aktivnosti, povezane z integracijo Poštne banke Slovenije v Novo KBM. Poštna banka Slovenije je bila namreč 1. septembra 2016 pripojena k Novi KBM. S tem dnem je Poštna banka Slovenije prenehala poslovati kot samostojna pravna oseba, vse njene obveznosti in pravice pa so bile prenesene na njeno pravno naslednico, Novo KBM. Stranke združene banke so s tem pridobile širšo ponudbo sodobnih bančnih storitev. V sodelovanju z Novo KBM smo na poštna okenca uvedli storitve za komitente Nove KBM (odprtje osebnih računov, depozitov, osnovne finančne transakcije po teh računih …).
  • Na pobudo Pošte Slovenije so nekatera slovenska podjetja lansirala projekt FLAPAX, pospeševalnik za pametne skupnosti v alpski, podonavski, sredozemski in balkanski regiji, ki je prvi tovrstni finančni instrument v Sloveniji in tujini. Namen pospeševalnika FLAPAX je vzpostaviti referenčno točko s strukturo, ki bo privabljala zasebni kapital in javna sredstva, omogočala oblikovanje novih trgov ter podprla hitro uvajanje v vseh štirih regijah in drugod.
  • Okrepili smo partnersko sodelovanje z Deutsche Post DHL Group (Nemška pošta) v segmentu paketne dostave po Evropi in s tem postali del velike in razvejane evropske paketne mreže Nemške pošte “Parcel Connect”.
  • Na volitvah v upravni odbor Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop je bil med kandidati za člana upravnega odbora za naslednje triletno obdobje 2017‒2019 ponovno izvoljen tudi predstavnik Pošte Slovenije.
  • V okviru tehnoloških posodobitev in informatizacije procesov v dostavi smo pismonoše opremili z mobilnimi telefoni in mobilnimi tiskalniki. Uporabniki tako lahko določene pošiljke prevzemajo tudi s podpisom na zaslon mobilnega telefona, kar nadomesti obstoječe »papirnato poslovanje«. Posodobili smo tudi obvestilo o prispeli pošiljki, ki vas pričaka v nabiralniku, če vas v času obiska pismonoše ni doma.
  • Prav tako smo največje pošte in pismonoše na teh poštah opremili s POS-terminali, tako da lahko stranke v dostavi in na poštnih okencih omenjenih pošt storitve, odkupne pošiljke in blago Pošte Slovenije plačajo brezgotovinsko, s plačilnimi karticami Maestro, MasterCard, Visa, Diners in Karanta.
  • V sodelovanju s podjetjem NTR d.o.o. smo trgu ponudili skupen produkt oz. rešitev kontejnerskega podatkovnega centra kot samozadostnega, modularnega, kompaktnega in mobilnega podatkovnega centra, ki ob visoki stopnji integracije ter hkratne optimizacije prostora omogoča povsem enake funkcionalnosti kot bistveno večji računalniški podatkovni centri. Rešitev je bila uvedena na podlagi strateške usmeritve Pošte Slovenije v razvoj in prodajo IT-storitev, med katere sodijo tudi vse veje računalništva v oblaku (IaaS, PaaS, SaaS).
  • Uvedli smo storitev Subscribo – kvalificiran elektronski podpis na daljavo, ki omogoča ustvarjanje kvalificiranih elektronskih podpisov na daljavo, v skladu z Uredbo eIDAS. Subscribo omogoča varnostne storitve, ki temeljijo na kvalificiranem elektronskem podpisu ter zagotavljajo pravno veljavno celovitost in izvirnost podpisanih dokumentov v okviru izvajanja storitev prek spletnih portalov ali storitev v računalniškem oblaku.
  • Pošta Slovenije je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter slovenskih osnovnih šol v letu 2016 prvič sodelovala v projektu Napiši najlepše pismo, ki ga sicer Svetovna poštna zveza (SPZ) organizira že od leta 1971. Na tokratnem natečaju so sodelovali otroci in mladostniki iz 64 držav, ki so napisali več kot 980.000 pisem na temo »Napiši pismo 45-letnemu samemu sebi«. Komisija SPZ je za najboljše razglasila pismo 15-letne Nguyen Thi Thu Trang iz Vietnama, drugo mesto je osvojila Ivana Iliyan Yaneva iz Bolgarije, odlično tretje mesto za najlepše pismo pa je osvojila učenka Daša Bahor iz Osnovne šole Komandanta Staneta iz Dragatuša.
  • Nadaljevali smo s skupnimi izdajami znamk s tujimi poštnimi operaterji. S Hrvaško pošto smo s skupno izdajo znamk v juliju obeležili 150. obletnico bitke pri Visu. V znameniti bitki pri Visu pred 150 leti je poveljnik, Mariborčan Wilhelm von Tegetthoff, povedel avstrijsko ladjevje do pomembne zmage nad materialno močnejšo italijansko vojno mornarico. Znamki obeh držav z enakim motivom prikazujeta bitko ter portret admirala.
  • Ob 100-letnici Ruske kapelice pod Vršičem pa smo pripravili skupno izdajo priložnostne poštne znamke z Rusijo. Znamki prikazujeta leseno kapelico, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki.
  • Uvedli smo novo storitev R-pismo s storitvijo Zavarovanje vsebine.
  • Uvedli smo novo storitev Odkupnina brez naloga (ODK BN), ki smo jo uvedli kot odziv na potrebe strank: pošiljatelji oddajo pošiljko s storitvijo Odkupnina brez vplačilnega dokumenta
  • Prenovili smo spletne strani www.posta.si.
2015
  • Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega namestnika generalnega direktorja Pošte Slovenije imenoval mag. Andreja Rihterja.
  • Od začetka leta 2015 lahko uporabniki poštnih storitev na okoli 100 poštah po Sloveniji opravljajo tudi zavarovalne storitve, s čimer smo zaokrožili svojo dosedanjo ponudbo finančnih storitev na poštnih okencih. V ta namen smo ustanovili hčerinsko družbo PS Zavarovalno zastopništvo, ki v sodelovanju z izbranimi zavarovalnicami ponuja zavarovalne storitve na poštnih okencih.
  • Za zagotavljanje celovite ponudbe logističnih storitev je Pošta Slovenije kupila logistični del Mladinske knjige Založbe ter ustanovila hčerinsko družbo PS Logistika. Z nakupom logističnega dela MKZ smo glede na skladiščne kapacitete postali tretji največji ponudnik logističnih storitev v Sloveniji.
  • Ustanovljena je bila hčerinska družba APS Plus (APS+), ki je nastala kot povezano podjetje (Joint Venture) med Pošto Slovenije kot 55-odstotnim lastnikom in podjetjem Mikrografija kot 45-odstotnim lastnikom. Z medsebojno povezavo znanj in strokovnosti smo ustvarili sinergijske učinke in koristi za naročnike storitev digitalizacije dokumentov dnevne vhodne in interne pošte.
  • Pošta Slovenije je ustanovila Invalidsko podjetje Pošte Slovenije. Namen podjetja je v prvi vrsti preprečiti neželene ukrepe na področju racionalizacije dela zaposlenih s statusom invalida, ohraniti zaposlitev in s tem socialno varnost invalidnih oseb ter njihovih družinskih članov in hkrati izboljšati delovne pogoje invalidov.
  • Reorganizirali in centralizirali smo aktivnosti na področju dela strokovnih služb in prometa in ukinili štiri poslovne enote (Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto).
  • Na petih poštah in pri prvih 100 pismonoših, ki dostavljajo pakete, je mogoče ob prevzemu pošiljk po povzetju brezgotovinsko plačati zneske odkupnin prek POS-terminalov. Uvedli smo sprejem pošiljk z odkupnino brez vplačilnega dokumenta (UPN obrazec) in s tem tako za naslovnika kot pošiljatelja poenostavili poslovanje.
  • V sodelovanju s Poštno banko Slovenije smo na pošti 1101 Ljubljana (Slovenska cesta 32) postavili prvi plačilomat, ki uporabnikom omogoča gotovinsko plačilo obrazca UPN z OCR-vrstico.
  • V letu 2015 smo na področju poslovanja s paketi uvedli precej novosti za stranke, in sicer:
    • Naslovniki lahko pakete prevzamejo na 114 bencinskih servisih (BS) Petrola.
    • Naslovniki lahko prevzamejo pakete na alternativnem naslovu (trenutno so to BS Petrola).
    • Naslovniki lahko izberejo lokacijo dostave paketne pošiljke. Izbirajo lahko med predajo pošiljke na dogovorjen prostor (npr. terasa, lopa, nadstrešek …) in predajo pošiljke sosedu.
    • Klicanje naslovnikov pred in med dostavo paketov, s čimer želimo povečati vročljivost paketov na dostavi, obvestiti naslovnika o dostavi paketa, naslovniku omogočiti, da izbere lokacijo prevzema paketa, ki mu ustreza, itd. in tako povečati zadovoljstvo uporabnikov poštnih storitev z dostavo.
    • Informatizacija pismonoš – razvoj aplikacije in uvedba »brezpapirne« podpore dostave.
    • Mali poslovni paket.
    • Vračanje pošiljke pošiljatelju po osmih dneh.
    • SMS-obveščanje.
  • Obnovili smo prostore dveh pošt. V okviru optimizacije poštnega omrežja pa smo 40 pošt preoblikovali v pogodbene (tako je bilo v letu 2015 skupaj preoblikovanih 110 pošt).
  • Storitev Hitra pošta v tujino smo razširili na dodatnih 45 držav in s tem uporabnikom omogočili veliko širšo izbiro naslovnih držav za storitev, ki omogoča najhitrejši prenos pošiljk v tujino.
  • Zaključili smo projekt Mednarodno carinjenje poštnih pošiljk. Glavni cilji projekta so bili: optimizirati postopke carinjenja pri uvozu in izvozu pisemskih pošiljk, tj. pospešiti procese, ki se odvijajo v carinski pošti, vključno s pripravo pošiljk za carinjenje; posodobiti skladiščenje pošiljk, ki so podvržene carinskim postopkom; izboljšati dostop do informacij o pošiljkah, zanesljivost obveščanja in posledično dvigniti kakovost same vročitve pošiljk. Vzpostavljen je bil spletni portal za poslovanje z uporabniki na področju carinskega poslovanja.
  • Kot enakovreden partner smo s skoraj tridesetimi evropskimi poštnimi operaterji začeli sodelovati v programu Interconnect za izboljšanje ponudbe poštnih storitev na področju spletne trgovine.
  • V okviru kampanje Svetovne poštne zveze o pošiljanju prepovedanih in nevarnih vsebin v poštnih pošiljkah smo uporabnike poštnih storitev seznanili s cilji kampanje ter prednostmi upoštevanja pravil glede dovoljenih in nedovoljenih vsebin v poštnih pošiljkah.
  • Predstavnik Pošte Slovenije je bil imenovan za podpredsednika delovne skupine za kakovost, ki deluje pod okriljem Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop.
  • Uvedli smo krovno blagovno znamko PosiTa, pod katero Pošta Slovenije aktivno trži vse svoje informacijske storitve.
  • Uvedli smo tudi novo rešitev za e-vročanje PoštAR, ki uporabnikom omogoča pošiljanje elektronskih pisem (ePisem) in predstavlja digitalno različico oz. substitut že uveljavljenemu pošiljanju pisem v fizičnem svetu, kot so npr. pošiljanje navadnih pisem, priporočenih pisem, pisem po posebni zakonodaji – ZUP itd., ter storitev »tiskanja iz oblaka« (testno na sedmih poštah), ki uporabnikom omogoča, da na daljavo natisnejo svojo raznovrstno dokumentacijo (dopisi, slike, e-pošta, poslovna dokumentacija itd.) in jo prevzamejo na izbrani pošti.
  • Omeniti velja tudi novo storitev eRačun, ki je plod lastnega znanja in razvoja, usmerjen v zagotavljanje intuitivne uporabniške izkušnje. Sistem eRačun Pošte Slovenije deluje na naši lastni infrastrukturi in je povezan z internim sistemom za e-fakturiranje in s sistemom varne hrambe.
  • Zaključen je bil projekt HP PS Cloud, v okviru katerega je Pošta Slovenije v sodelovanju s podjetjem Hewlett-Packard (HP) in v okviru njegovega partnerskega programa Cloud Agile razvila rešitev za ponudbo storitev računalništva v oblaku, na podlagi katere bo v sodelovanju z že prepoznavnimi ponudniki informacijskih storitev v posamezni državi ali regiji v prihodnosti ponujala najsodobnejše storitve računalništva v oblaku.
  • Pošta Slovenije je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem opravila obsežno raziskavo trga o potrebah prebivalcev Slovenije po poštnih storitvah. V raziskavi, ki je vključevala tako telefonsko kot tudi spletno anketo, je sodelovalo 2.059 anketirancev, vprašanja pa so se nanašala na obisk poštnih poslovalnic, opravljanje storitev in dostavo pošiljk. Rezultati raziskave so potrdili, da Pošta Slovenije z optimizacijo in racionalizacijo poslovanja, kjer velja izpostaviti predvsem optimizacijo poštnega omrežja (preoblikovanje pošt v pogodbene in premične, centralizacija dostave ipd.), dela korake v pravo smer, saj so se v zadnjih letih trendi na poštno-logističnem področju bistveno spremenili predvsem zaradi elektronske komunikacije, ki vse bolj izpodriva klasične poštne storitve.
  • Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije sta izpeljali skupno dobrodelno akcijo »20 DOBRIH NOVIC ZA 20 DRUŽIN«, v kateri je Pošta Slovenije prispevala 20 tisoč evrov družinam, ki najbolj potrebujejo pomoč.
  • Nadaljevali smo uspešen niz skupnih izdaj znamk s tujimi poštnimi operaterji. S poštnim operaterjem Liechtensteina smo izdali skupni znamki na temo Alpe – življenjski prostor. Skupaj s poštnim operaterjem Srbije pa smo izdali znamko z motivom slovenskega in srbskega skladatelja Davorina Jenka.
  • S priložnostno poštno znamko smo obeležili tudi 20-letnico samostojnega delovanja Pošte Slovenije.
2014
  • Novi člani nadzornega sveta so: dr. Aleš Groznik (predsednik), Vanessa Grmek (namestnica), dr. Peter Grilc ter Milan Perović. Kot predstavnika zaposlenih sta v nadzornem svetu Božidar Pograjc in Rudi Matjašič.
  • Štiri pošte smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo nadaljevali s preoblikovanjem pošt, tako da je bilo do konca leta skupaj v pogodbene pošte preoblikovanih 71 pošt.
  • V segmentu jutranje dostave smo začeli izvajati še nedeljsko jutranjo dostavo edicij naročnikom.
  • Vstopili smo tudi v segment dostave bele tehnike in začeli izvajati distribucijo v segmentu B2B, prav tako skladiščimo, komisioniramo ter distribuiramo živila in pijače.
  • Pristopili smo k mednarodnemu programu e-CIP, ki pod okriljem IPC in PostEuropa združuje evropske poštne operaterje. Program si prizadeva izpolniti zahteve Evropske komisije za vzpostavitev enotnega trga dostave paketnih pošiljk v okviru e-trgovine.
  • V imenu DPD smo začeli sprejemati in predajati pakete na treh progah na področju Dolenjske. Sodelovanje smo novembra 2014 razširili s predajo mednarodnih poštnih paketov za naslovnike v Veliki Britaniji.
  • Pošta Slovenije je kot eden prvih poštnih operaterjev pridobila status pooblaščenega gospodarskega objekta AEO, ki je najvišji status, ki ga lahko carinski organ izda podjetju v EU. Pošta Slovenije je prepoznana kot zanesljiv in varen partner v mednarodni dobavni verigi, zlasti glede izpolnjevanja carinskih zahtev, in bo kot taka upravičena do ugodnosti tako v carinskem območju Evropskih skupnosti kot tudi drugje po svetu.
  • Za modernizacijo carinskih postopkov, ki smo jo izvedli v sklopu projekta Carinjenje poštnih pošiljk v sodelovanju s Finančno upravo RS – Carinsko upravo in podjetjem Trinet Informatika d.o.o., smo v letu 2014 prejeli tudi prestižno glavno nagrado Postal Technology International, v kategoriji Digital Innovation of the Year (Digitalna inovacija leta).
  • Od Inštituta za korporativne varnostne študije smo prejeli nagrado za najvarnejše podjetje v Sloveniji.
  • Zaradi aktivnosti na področju strategije energetske učinkovitosti pa smo bili nominirani za nagrado Environmental Achievement of the Year (Okoljski dosežek leta) in smo se med številnimi nominacijami svetovnih poštnih operaterjev uvrstili v ožji izbor med prve tri, skupaj z Deutsche Post in Portugal Post.
  • V okviru horizontalnega monitoringa smo vzpostavili notranje davčne kontrole na vseh področjih davkov in davščin.
  • Namestili smo drugo linijsko napravo za zlaganje nenaslovljene direktne pošte. Uvedba te naprave pomeni širitev oziroma povečanje kapacitet strojnega zlaganja setov nenaslovljene direktne pošte.
  • Na območju PLC Maribor smo postavili prvo javno električno polnilno postajo za polnjenje električnih avtomobilov, koles, skuterjev in invalidskih vozičkov z električno energijo.
  • V vozni park uvajamo v skladu s smernicami odgovornosti do naravnega okolja tovornjake z motorji najvišjega ekološkega standarda EURO VI.
  • V sodelovanju s ponudnikoma avtobusnih prevozov smo začeli prodajati in polniti brezkontaktne enotne mestne kartice na izbranih poštah v Kopru, Piranu in Ljubljani. Enotne mestne kartice omogočajo plačilo storitev mestnega avtobusnega prevoza, parkirnin, predvidena pa je širitev uporabe sistema na plačevanje drugih javnih storitev (vstopnine, članarine ipd.).
  • Poleg storitve zajema in e-hrambe smo pri Državnem arhivu RS pridobili še akreditacijo za spremljevalne storitve, tako da lahko javnopravnim osebam zagotovimo celovit spekter storitev na področju zajema in e-hrambe dokumentov in verodostojne pretvorbe dokumentov v digitalno obliko.
  • Začeli smo s projekti e-izobraževanja, ki bodo v prihodnosti zagotovili dostopnost, ponovljivost (zaposleni bodo lahko sami določili čas izvedbe in potrebo po ponovljivosti izobraževanja) ter stroškovno učinkovitost izobraževalnega procesa.
  • Proti koncu leta smo aktivirali klicni center z enotno brezplačno številko 080 1400 za uporabnike poštnih storitev, v okviru katerega na enem mestu ponujamo strankam zahtevane informacije.
  • Leto 2014 si bomo zapomnili po dveh skupnih izdajah znamk, in sicer smo z belgijskim poštnim operaterjem obeležili “mednarodno leto kristalografije”, z Indijsko pošto pa dan otroka.
2013
  • Na področju distribucije blaga in poslovnih paketov smo v letu 2013 vstopili v segment obvladovanja celovitih oskrbovalnih verig in ponudili celovite rešitve za stranke (od skladiščenja in komisioniranja do dostave na prodajna mesta doma in na tujem).
  • 13 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo preoblikovali 25 pošt v pogodbene pošte (tako je bilo v letu 2013 skupaj preoblikovanih 28 pošt).
  • Na volitvah v upravni odbor Združenja evropskih poštnih operaterjev PostEurop je bil med kandidati za člana upravnega odbora za naslednje štiriletno obdobje 2014‒2018 prvič izvoljen tudi predstavnik Pošte Slovenije.
  • Evropska komisija je konec 2013 objavila Načrt za izpolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk kot rezultat ugotovitev javne razprave, ki jo je odprla “zelena knjiga”, objavljena dobro leto prej z namenom spodbuditi e-trgovino v EU in zagotoviti kakovostne paketne storitve po ugodnih cenah tako za e-trgovce kot e-kupce. Zahteve Komisije bo Pošta Slovenije izpolnila v okviru sodelovanja v programu Interconnect (eCIP), v katerega se je vključila v letu 2013.
  • Z uvedbo storitve odkupa rabljenih mobilnih aparatov na poštah smo slovenskemu trgu ponudili sistemski odkup aparatov.
  • V mednarodnem prometu smo uvedli sprejem mednarodnih palet za Hrvaško ter razširili ponudbo paketnih storitev za Hrvaško, ki je 1. julija 2013 stopila v Evropsko unijo.
  • V poštnem logističnem centru v Mariboru smo namestili novo linijsko napravo za zlaganje oz. strojno predelavo nenaslovljene direktne pošte. S tem smo povečali kapacitete strojne predelave in prihranili pri delovni sili.
  • Na vseh poštnih nabiralnikih v mestih, kjer imajo poslovne enote svoje sedeže, ter na poštnih nabiralnikih v okoliših največjih pošt smo uvedli elektronski sistem za nadzor izpraznjevanja poštnih nabiralnikov, ki deluje na RFID-tehnologiji.
  • Od leta 2013 dosledno izvajamo strategijo energetske učinkovitosti. Zmanjšanje obremenitev okolja s povečanjem energetske učinkovitosti za Pošto Slovenije predstavlja del družbene odgovornosti. Strategija energetske učinkovitosti se izvaja s projekti na področju ekologije in energetske učinkovitosti celotnega poštnega sistema, in sicer pri gradnji, posodabljanju in vzdrževanju objektov, transportu, ravnanju z odpadki in izobraževanju delavcev.
  • Od nemškega podjetja Mobotix, ki je vodilni proizvajalec visokoresolucijskih kamer na svetu, pa smo za najbolje pripravljen in voden projekt izgradnje sistema video nadzora prejeli nagrado “Partner of the Year 2013”.
  • Med prejetimi nagradami velja izpostaviti tudi glavno nagrado “Evropski energetski menedžer leta 2013” v kategoriji velikih podjetij, ki smo jo prejeli za projekt “Strategija energetske učinkovitosti Pošte Slovenije”. Izdelali smo ga v okviru izobraževanja EUREM. Za vzpostavitev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu smo prejeli certifikat po standardu OHSAS 18001, saj se zavedamo škode, ki jo neustrezno zagotavljanje varnosti povzroča zaposlenim, Pošti Slovenije in družbi nasploh.
  • Ponudbo hotelskih namestitev in potovanj v sklopu storitve Poštna potovanja smo dopolnili še s ponudbo cenovno zelo ugodnih hotelskih namestitev v Sloveniji in tujini pod skupnim imenom “Last minute bon” (www.lastminutebon.si ter Povej naprej).
  • Začeli smo sami nabavljati trgovsko blago iz EU in tretjih držav neposredno pri proizvajalcih in/ali veletrgovcih.
  • Vzpostavili smo sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 in zanj v začetku leta 2014 prejeli tudi certifikat.
  • Prvi na svetu smo izdali tako imenovane “slane znamke” oz. znamke, izdelane v posebni tehniki tiska. Na znamkah, ki prikazujejo živalstvo slovenskega morja, je del znamke prekrit s pravo soljo iz Piranskih solin.
  • Skupaj z Avstrijsko pošto smo izdali znamko Postojnska jama – prvi podzemni poštni urad.
2012
  • Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega generalnega direktorja imenoval mag. Borisa Novaka.
  • Podpisana je bila nova podjetniška kolektivna pogodba ter sprejeta nova sistemizacija delovnih mest.
  • V okviru projekta Optimizacija poštnega omrežja smo poenotili delovne čase pošt in preoblikovali prve tri pošte v pogodbene.
  • Vzpostavili smo logistični model dostave časopisov za naročnike do 7. ure zjutraj in začeli storitev izvajati za dve založniški hiši.
  • Razvojne aktivnosti so bile usmerjene v ustvarjanje celovitih oskrbovalnih verig (zagotavljanje prevoza in skladiščenje blaga). Prvo pogodbo smo sklenili s podjetjem Porsche Slovenija, za katerega distribuiramo rezervne dele do 57 serviserjev po Sloveniji, in sicer do 8. ure zjutraj.
  • Tri pošte smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • Vozni park smo razširili s skuterji na električni pogon, ki se uporabljajo za dostavo pisemskih pošiljk. Sistem za sledenje vozil smo nadgradili z varnostnimi stikali, kar poveča tudi varnost voznikov med prevozi.
  • Informacijsko smo posodobili paketne in pisemske usmerjevalnike v poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru.
  • V Dohi, glavnem mestu emirata Katar, kjer je potekal 25. kongres Svetovne poštne zveze, smo za leto 2011 prejeli nagrado za zagotavljanje kakovosti Silver Level v okviru EMS-kooperative.
  • Uvedli smo novo blagovno znamko Poslovni center, prenovili celotno infrastrukturo Digitalne pisarne, hkrati pa pripravili novo grafično podobo storitev Poslovnega centra.
  • Razvili smo aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike, ki omogoča dostop do informacij o poštnih poslovalnicah, o delovnih časih, storitvah na poštah.
  • Izdali smo prvo številko novega tiskanega medija Povej naprej, ki ima največjo naklado tednika v Sloveniji in ga vsem gospodinjstvom v Sloveniji dostavljamo vsak četrtek.
  • Z znamkami smo obeležili tri zelo pomembne dogodke, ki so se v letu 2012 odvijali v Sloveniji, natančneje v Mariboru: Maribor in partnerska mesta kot Evropsko prestolnico kulture, multilateralno filatelistično razstavo Maribofila in mladinsko svetovno prvenstvo v šahu.
2011
  • Novi člani nadzornega sveta so postali: dr. Davorin Kračun (predsednik), Peter Premk (namestnik predsednika), Samo Sanzin in mag. Barbara Gorjup, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
  • S 1. januarjem je bil liberaliziran trg poštnih storitev, s čimer je bil v celoti odpravljen monopol na področju prenosa pisemskih pošiljk do 50 g. Hkrati z liberalizacijo so bile univerzalne poštne storitve oproščene plačila davka na dodano vrednost, kar je vplivalo na zvišanje neodbitnega deleža DDV Pošte Slovenije in s tem na rast stroškov.
  • Deset pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • S podjetjem UPS smo začeli sodelovati pri sprejemu pošiljk UPS na dostavi (sprejem pri pogodbenih strankah podjetja UPS in ostalih pošiljateljih) in pri dostavi pošiljk UPS naslovnikom v Sloveniji.
  • V Bernu smo na sedežu Svetovne poštne zveze prejeli najvišjo nagrado Svetovne poštne zveze za zagotavljanje predpisanih standardov kakovosti storitev hitre pošte (EMS) v okviru Svetovne poštne zveze (Express Mail Service) za leto 2010. Slovensko logistično združenje pa je Pošti Slovenije podelilo nagrado “Logist leta 2011”.
  • Strankam smo v okviru računalništva v oblaku ponudili nove informacijske storitve, ki smo jih poimenovali Digitalna pisarna, za pogodbene stranke pa smo uvedli novo storitev Poslovno pismo.
  • Na 50 večjih poštah smo za stranke uvedli možnost plačila blaga in storitev z Moneto, hkrati pa smo ponudili tudi možnost plačila telegrama z Moneto naročnikom Mobitela, Debitela in Simobila ob naročilu telegrama na brezplačni telefonski številki Telegrafa Ljubljana.
  • Za pismonoše smo nabavili nove torbe in mape, narejene iz sodobnih ekoloških materialov, od predhodnih so bile lažje za skoraj 3 kilograme.
  • Uvedli smo mobilni portal Pošte Slovenije, s katerim smo povečali dostopnost spletne strani. Uporabnikom smo tako še bolj približali nabor poštnih storitev ter jim omogočili hitrejši dostop do informacij. V poslovanju s strankami smo na obrazce o oddaji pošiljk uvedli QR-kodo.
  • Ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije smo izdali znamko, ki je požela posebno pozornost ne le zbiralcev znamk, temveč tudi širše javnosti, saj je del motiva znamke prekrit s folijo iz zlata čistine 999/1000 oz. 24-karatnega zlata. Ob omenjenem jubileju smo izdali tudi prestižen izdelek, filatelistično-numizmatičen komplet,v katerem je poleg navedene znamke tudi spominski kovanec, ki ga je ob tej priložnosti izdala Banka Slovenije.
2010
  • Novi člani nadzornega sveta so postali dr. Klemen Grošelj (predsednik), mag. Mojca Golc Goropečnik (namestnica predsednika), mag. Barbara Gorjup, dr. Miloš Senčur, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
  • Z vzpostavitvijo mreže za jutranjo dostavo časopisov v stojala je Pošta Slovenije vstopila v segment jutranje dostave.
  • Odprli smo drugo paketno pretovorno pošto v Kopru, deset pošt pa smo obnovili oz. preselili v nove prostore.
  • Na področju prenosa pošiljk v mednarodnem prometu smo prekinili sodelovanje s podjetjem TNT in začeli sodelovati s podjetjem UPS, na poštah in našim strankam smo začeli ponujati storitve Hitre pošte v tujino pod blagovno znamko Hitra pošta UPS Express.
  • S prvimi tremi centralizacijami dostave so bili storjeni prvi koraki v smeri vzpostavitve sodobne, učinkovite in racionalne dostavne mreže. Pred tem je bila praviloma vsaka pošta tudi dostavna, kar je pomenilo, da je šlo za togo dostavno mrežo, ki ni bila več kos sodobnim trendom, ki so posledica upada klasičnih poštnih storitev in uvajanja novih storitev.
  • V okviru aktivnosti za varovanje okolja smo izdelali strategijo ekološke učinkovitosti transporta in v vozni park uvedli dostavne avtomobile in kolesa na električni pogon.
  • Za dosežke na področju ekologije v transportu, za okoljevarstvene odločitve v logistiki in pri izvajanju logističnih dejavnosti, ki najbolje uresničujejo okoljevarstvene cilje, smo prejeli priznanje “Zeleni logist”.
  • V sodelovanju s Poštno banko Slovenije smo posodabljali denarne storitve (kredite, plačilne storitve) ter začeli z obsežno trženjsko akcijo pridobivanja komitentov PoBa, začeli pa smo tudi z odpiranjem osebnih računov za Novo KBM ter vzpostavili štiri specializirana bančna okenca na poštah Grosuplje, Šentjur, Slovenske Konjice in Radovljica.
  • Pošte smo začeli vključevati v prodajo elektronskih vstopnic za ogled kulturnih ali zabavnih prireditev, športnih dogodkov in koncertov v Sloveniji in drugih evropskih državah (sistem Eventim).
  • Uvedli smo možnosti pošiljanja in prejemanja informacij o pošiljkah prek spletnega servisa.
  • Strankam smo ponudili novost na področju sledenja pošiljkam, in sicer sledenje pošiljkam prek mobilnih telefonov.
  • Uvedli smo storitev Moja razglednica, s katero smo strankam omogočili spletno kreiranje in pošiljanje razglednic.
  • Lansirali smo prenovljene spletne strani (www.posta.si in interno spletno stran Intranet), ki so uporabnikom olajšale uporabo vsebin in izboljšale funkcionalnosti aplikacij.
  • V sklopu strategije “Social Media Marketing” smo aktivirali stran Pošte Slovenije na socialnem omrežju Facebook.
  • Izdelali smo zakonsko predpisan dokument Načrt gospodarjenja z odpadki, ki ga po potrebi dopolnjujemo. To je eden ključnih dokumentov družbe, ki opredeljuje ravnanje z različnimi vrstami odpadkov.
  • V sodelovanju s priznanim strokovnjakom s področja gastronomije, dr. Janezom Bogatajem, smo izdali prvo tematsko knjigo znamk z naslovom Okusiti Slovenijo. Slovenske znamke pa so ponovno dobile tudi mednarodno priznanje. Na tekmovanju za najlepšo znamko iz serije EUROPA, ki ga organizira Združenje evropskih poštnih operaterjev PostEurop, je slovenska znamka z motivom deklice s knjigami zasedla drugo mesto.
2009
  • Novi člani nadzornega sveta so postali: Drago Bahun (predsednik), dr. Peter Kukovica (namestnik predsednika), Darinka Virant in Vojko Čok, predstavnika zaposlenih sta bila Bernarda Keše ter Božidar Pograjc.
  • V tem letu je v Sloveniji potekalo redno letno plenarno zasedanje Združenja evropskih javnih poštnih operaterjev PostEurop. Približno 150 udeležencev iz 48 evropskih pošt, ki so članice organizacije PostEurop, je na Bledu razpravljalo o vrsti tem pod skupnim naslovom Od krize do priložnosti. Organizirali pa smo tudi mednarodni posvet strokovnjakov s področja davka na dodano vrednost za poštne operaterje.
  • Odprli smo prvo paketno pretovorno pošto Kranj v Šenčurju, 11 pošt pa smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • Prvi v državi smo pri Državnem arhivu RS pridobili akreditacijo za storitve zajema in e-hrambe, v oba poštna logistična centra pa smo namestili enostavnejše naprave za strojno zlaganje nenaslovljene direktne pošte.
  • Posodobitev so doživele tudi denarne storitve, med drugim smo uvedli postopno varčevanje ter varčevanje z odpovednim rokom, zaključili smo projekt vzpostavitve preferenčne baze podatkov, ki omogoča segmentirano trženje glede na preference naslovnikov.
  • Izvedli smo drugo fazo prenove celostne grafične podobe, ki je zajemala notranje in zunanje označevanje enot Pošte Slovenije ter označevanje opreme, ki se uporablja v Pošti Slovenije.
  • Skupaj s Hrvaško pošto smo izdali znamko z motivom pastirskih hišk: gre za prvo skupno izdajo dveh poštnih operaterjev. Izdali smo tudi znamko v posebni tehniki tiska, na kateri je nazivna vrednost zapisana v Braillovi pisavi (reliefni tisk).
2008
  • V tem letu smo 13 pošt obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • Da bi vzpostavili integralni varnostni sistem za učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj, smo ustanovili Sektor za korporativno varnost in nadzor. Ustanovljen je bil tudi Sektor za razvoj storitev in sprejeta metodologija razvoja storitev v Pošti Slovenije.
  • Kratek čas smo sodelovali s podjetjem DPD, ko smo jim leto dni predajali določene količine mednarodnih paketov pod ugodnejšimi pogoji (za pet naslovnih držav – Bolgarijo, Romunijo, Litvo, Latvijo, Estonijo).
  • V začetku leta smo za prenos poštnih pošiljk uvedli cestno povezavo Ljubljana– Milano–Ljubljana, kar je imelo velik vpliv na izboljšanje kakovosti prenosa poštnih pošiljk med obema državama.
  • V tem letu smo začeli sodelovati s Petrolom na področju sprejema navadnih in priporočenih pisem ter paketov na 47 bencinskih servisih, v letu 2014 pa smo izvajanje storitve razširili na 114 bencinskih servisov Petrola.
  • S prvo racionalizacijo sobotne dostave smo zmanjšali nabor pošiljk, ki jih dostavljamo ob sobotah: tako smo ukinili sobotno dostavo standardnih in navadnih pisem, v vozni park pa smo uvedli dostavne avtomobile na plinski pogon.
  • Začeli smo aktivno tržiti oglaševalske medije (oglasni prostor na poštnem okencu ter na monitorjih, ki so nameščeni nad poštnimi okenci).
  • Uvedli smo novi storitvi v segmentu pošiljk večjih dimenzij – Prevoz tovora in Ekspresni prevoz tovora, na poštnih okencih pa smo začeli ponujati hitre kredite PBS.
  • Sprejeli smo notranja pravila za izvajanje storitev e-hrambe in jih med prvimi v državi potrdili pri Državnem arhivu RS, podpisali pa smo tudi Evropsko listino o varnosti v cestnem prometu, s čimer smo se zavezali, da bomo pripomogli k zmanjšanju števila smrtnih žrtev na evropskih cestah.
  • V tem letu je Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, kar smo obeležili z izdajo priložnostne poštne znamke.
2007
  • Nadzorni svet Pošte Slovenije je marca 2007 imenoval novega člana poslovodstva družbe, Vinka Filipiča.
  • Sedem pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
  • Izvedli smo vse potrebne aktivnosti za uvedbo evra s 1. januarjem 2007.
  • Uvedli smo pošiljke EMS za Hrvaško, Srbijo, Makedonijo in Črno goro ter omogočili sledenje pošiljk za vse knjižene pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu.
  • Organizirali smo že drugo srečanje vodilnih strokovnjakov iz poštnega sektorja v regiji. Glavna tema srečanja so bile vloga informacijske tehnologije, direktni marketing ter krepitev sodelovanja in povezovanja med poštnimi operaterji nekoč skupne države.
  • V sodelovanju s Studiem Anima smo ustvarili lik Poštarja Pavlija.
  • V skladu z zastavljeno strategijo smo prostor za stranke začeli uporabljati tudi za prodajo blaga in storitev (prodaja trgovskega blaga, revij in časopisov, mobilne telefonije, opravljanje bančnih storitev, prodaja iger na srečo, poštnih potovanj, kuponov ugodnosti ter ponujanje številnih možnosti oglaševanja v prostorih pošt).
  • Izdali smo prvo številko Prodajnega kataloga, ki ga prejmejo vsa gospodinjstva v Sloveniji desetkrat letno, ter začeli s projektom BOŽIČKOVA POŠTA, katerega glavni namen je spodbuditi predvsem najmlajše, da Božičku napišejo pismo ali mu pošljejo risbico.
  • Uvedli smo osebne poštne znamke, namenjene podjetjem ter fizičnim osebam, ki lahko z njimi zaznamujejo pomembne poslovne oz. osebne dogodke (rojstvo, rojstni dan, poroka idr.).
  • Izdali smo prve znamke z nazivnimi vrednostmi v evrih.
    • 2006
      • V tem letu smo se aktivno pripravljali na prevzem evra v vse sfere poslovanja.
      • 13 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Pošta Slovenije je postala članica EPG-mreže (E Parcel Group).
      • V skladu z Zakonom o poštnih storitvah je bila v začetku leta znižana masna stopnja na rezerviranem področju na 50 g.
      • Uvedli smo merjenje rokov prenosa poštnih pošiljk v notranjem prometu v skladu s standardom SIST EN 13850:2004 – Merjenje časa prenosa od sprejema do vročitve za posamične pošiljke prednostne pošte in pošte prvega razreda.
      • Uvedli smo standard SIST EN 14012:2004 – Obravnavanje pritožb in odškodninski postopki(za univerzalno poštno storitev).
      • Konec leta je stopil v veljavo Zakon o ratifikaciji sprememb in dopolnitev aktov Svetovne poštne zveze (UPU), v okviru katerega je Slovenija ratificirala ustavo Svetovne poštne zveze, Svetovno poštno konvencijo, Sklepni protokol k Svetovni poštni konvenciji, Splošni pravilnik Svetovne poštne zveze in Sporazum o poštnoplačilnih storitvah. Spremembe navedenih aktov so bile sprejete na kongresu Svetovne poštne zveze v Bukarešti leta 2004.
      • Za pismonoše smo razvili nov tip torbe iz kakovostnejših materialov. Za 800 gospodinjstev smo ukinili dostavo prek izpostavljenih predalčnikov in jo nadomestili z dostavo na dom.
      • Pridobili smo prvo stranko storitev računalništva v oblaku. Z njo smo še pred pojavom računalništva v oblaku podpisali dogovor o najemu sistemske infrastrukture (IaaS) za uporabo v poslovne namene v sosednjih državah, vzpostavili pa smo tudi sistem za zagotavljanje storitve e-hrambe elektronskih dokumentov.
      • Izdali smo prvi Priročnik CGP oglaševanja, s katerim smo poenotili marketinške materiale (oglase, prospekte, letake …) ter s tem tudi pojavnost Pošte Slovenije v medijih.
      2005
      • Novi člani nadzornega sveta so postali: mag. Matjaž Janša (predsednik), Milan Kuster (namestnik predsednika), Branko Tantegel, Zoran Lešnik, Venčeslav Senekovič, predstavnici zaposlenih sta bili Ivanka Duh ter Nada Žlender. Junija 2005 je Vlada RS zaradi izteka mandata poslovodnikov imenovala za novega generalnega direktorja Aleša Hauca, avgusta pa še njegovega namestnika mag. Igorja Mariniča.
      • 11 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • V tem letu smo se pridružili UNEX-ovemu diagnostičnemu merjenju kakovosti prenosa prednostnih pisemskih pošiljk. Kakovost se meri s pomočjo RFIDopreme, nameščene v obeh poštnih logističnih centrih (Ljubljana in Maribor) in na Aerodromu Ljubljana.
      • Podpisali smo tudi sporazum REIMS East, ki ureja področje pisemskih pošiljk v mednarodnem prometu na ozemlju Evrope. Uvedli smo možnost sledenja mednarodnih poštnih paketov in EMS-pošiljk. Začeli smo pogovore o poslovnem in strateškem povezovanju s tujimi poštnimi operaterji.
      • Začeli smo sodelovati v sistemu elektronskega reševanja poizvednic za mednarodni promet “Rugby”, v okviru katerega smo bistveno izboljšali kakovost reševanja reklamacij za pošiljke v prispetju v Slovenijo in v odpravi iz Slovenije v tujino, najprej za EMS-pošiljke. Sistem je danes znan kot Global Customer Service System (GCSS) in deluje pod okriljem International Post Corporation.
      • Na poštah smo komitentom PBS, ki so fizične osebe, ponudili devizno poslovanje prek devizne hranilne vloge, deviznega depozita in večvalutnega osebnega računa. Za komitente Nove KBM, ki so fizične osebe, smo uvedli možnost izvajanja enostavnih storitev po osebnih računih (dvig, polog, vpogled v stanje) na poštnih okencih.
      • Začeli smo izvajati storitev paketnega ekspedita oz. skladiščne logistike blaga, v okviru katere strankam ponujamo celovite storitve od prevzema blaga, skladiščenja blaga, komisioniranja in pakiranja blaga do prenosa paketov idr.
      • V redni dostavi pošiljk smo začeli uporabljati skuterje, uvedli pa smo tudi pogodbeno dostavo in prevzem paketov v poslovnih prostorih stranke.
      • Nenehno posodabljanje poštnih storitev ter uvajanje novosti v poslovanje Pošte Slovenije je zahtevalo prenovo celostne grafične podobe Pošte Slovenije. V tem letu smo tako izdali Priročnik celostne grafične podobe z navodili za uporabo osnovnih razpoznavnih elementov Pošte Slovenije: znaka, logotipa, barv in tipografij. V priročniku smo tudi definirali oblike osnovnih tiskovin (dopisov, računov …), poštnih obrazcev ter poštnih zastav.
      • Klasične varnostne tehnike zaščite informacijskega okolja smo nadgradili z dodatnimi in zaporednimi požarnimi zidovi in ostalimi sistemi evidentiranja in preprečevanja nepooblaščenih posegov v IT-okolje Pošte Slovenije.
      2004
      • Slovenija je postala članica Evropske unije. S spremembo Zakona o poštnih storitvah, ki ga je bilo treba uskladiti z direktivo EU, smo uveljavili nove splošne pogoje, in sicer Splošne pogoje izvajanja univerzalne poštne storitve ter Splošne pogoje izvajanja drugih poštnih storitev.
      • S prenosom 55-odstotnega kapitalskega deleža z države na Novo Kreditno banko Maribor je postala PBS del bančne skupine Nove KBM. Pošta Slovenije je tako postala 45-odstotna lastnica PBS.
      • 24 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Z ukinitvijo tri- in štirikrat tedenske dostave smo vsem gospodinjstvom v Sloveniji zagotovili vsaj petkrat tedensko dostavo.
      • Na območju PLC Maribor smo ukinili poštne vreče in jih zamenjali s pismarnicami.
      • Transport pošiljk smo deloma prepustili zunanjim izvajalcem, pogodbenim prevoznikom. Uvedli smo sistem za sledenje vozil, ki omogoča hitrejše odzivanje na klice uporabnikov za prevzem in dostavo pošiljk.
      • Ponudbo razvijanja fotografij smo razširili s klasičnih filmov na digitalne medije.
      • Na trg smo lansirali novo informacijsko storitev moja.posta.si, ki uporabnikom omogoča medsebojno izmenjavo digitalnih dokumentov, storitev pa se je kasneje začela uporabljati za e-vročanje. Certifikatska agencija Pošta®CA je postala tudi overitelj varnih časovnih žigov.
      • Izdali smo priložnostno znamko v skupni izdaji z državami, ki so pristopile k EU (vse znamke so imele enak osnovni motiv, razlikovale so se v nacionalni valuti in imenu države), in tematsko mapo znamk, posvečeno pristopu k EU.
      2003
      • Odprli smo nov poštni logistični center v Mariboru, takrat enega najsodobnejših v tem delu Evrope, opremljenega s sodobnimi napravami za strojno usmerjanje pisemskih pošiljk in paketnim usmerjevalnikom za strojno usmerjanje paketov, pismarnic in svežnjev tiskovin.
      • S prenosom kapitalskega deleža je postala Republika Slovenija 55-odstotni lastnik PBS, Pošta Slovenije pa 45-odstotni lastnik.
      • 17 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Sklenjena je bila nova podjetniška kolektivna pogodba Pošte Slovenije, ki je nadomestila Kolektivno pogodbo PTT prometa iz leta 1990. Veljati je začela nova sistematizacija delovnih mest v Pošti Slovenije.
      • V tem letu so tudi pošte, tako kot ostale banke, sodelovale pri množičnem prehodu na transakcijske – osebne račune pri PBS ter ponujale stanovanjske kredite z dobo vračanja 20 let.
      • Ustanovili smo certifikatsko agencijo POŠTAR®CA in postali javni overitelj kvalificiranih digitalnih potrdil za pravne in fizične osebe ter informacijske sisteme.
      • Tega leta smo tudi izgradili varen sistemski prostor po zakonodaji države in direktivah Evropske unije, začeli pa smo tudi z načrtnim izboljševanjem nivoja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu oziroma zmanjševanjem števila poškodb pri delu.
      • Ob odprtju poštnega logističnega centra (PLC) v Mariboru smo izdali prvo priložnostno znamko s hologramsko folijo, izdelano v posebni tehniki tiska, kjer je z navedeno folijo prekrit del motiva znamke.
      2002
      • S prenosom kapitalskega deleža je postala Republika Slovenija 62-odstotni lastnik PBS, Pošta Slovenije pa njen 38-odstotni lastnik.
      • Ustanovljena je bila nova poslovna enota Poštni logistični center Ljubljana.
      • 18 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Pošta Slovenije je začela mesečno plačevati premije vsem svojim delavcem, ki so izpolnili pristopni pogoj (eno leto zaposlitve v družbi) in se vključili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje pri pokojninski družbi Moja naložba.
      • LX-telegrame smo ponudili strankam tudi prek spleta, v tem letu pa smo začeli uvajati, izvajati in razvijati storitve direktnega marketinga. To pomeni, da strankam nismo ponujali le prenosa pošiljk, temveč tudi pripravo direktne pošte, ki vključuje paleto raznovrstnih storitev (oblikovanje, baza naslovnih podatkov, tisk …).
      • Na poštah smo začeli ponujati rentno varčevanje, kredite z daljšo dobo vračila, komitenti pa so lahko uporabljali mednarodno plačilno kartico Activa Maestro.
      • Začeli smo načrtovati prenovo strežniške sobe, ki je predvidevala takojšnjo izgradnjo dveh podatkovnih centrov, manjšega na upravi družbe in večjega na lokaciji PLC Maribor.
      • Izdali smo prvo poštno znamko posebne oblike, in sicer okroglo poštno znamko z motivom ladijskega vijaka.
      2001
      • Novi člani nadzornega sveta so postali Henrik Peternelj (predsednik), Mojca Novak (namestnica predsednika) Jožef Artnak, Zoran Lešnik in Slavko Visenjak, predstavnika zaposlenih sta bila Janez Kardoš in Jože Marčič. Vlada RS je imenovala novo vodstvo Pošte Slovenije – mag. Alfonza Podgorelca za generalnega direktorja, najprej kot vršilca dolžnosti. Čez čas je bil imenovan tudi namestnik generalnega direktorja Jože Fošt.
      • 29 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Pismonoši so dobili nove uniforme oz. službene obleke v temno modri barvi, ki so jih popestrile (poštno) rumene majice. Za varnost v prometu in boljšo prepoznavnost so poskrbeli odsevni trakovi in drugi dodatki (logotip, ježki na hlačnicah, trakovi na vrhnjih oblačilih).
      • Na znamkah smo uvedli še črkovni oznaki C in D za označevanje plačane poštnine v mednarodnem prometu.
      • To leto je večjo prenovo doživela storitev Poslovni paket. Ukinili smo navadne poslovne pakete, uvedli storitvi Dostava do 10. ure in Dostava po 16. uri ter poenostavili odkupno poslovanje – tako smo vzpostavili pogoje za nadaljnjo visoko rast poslovnih paketov.
      • PBS je začela z izmenjavo mednarodnih poštnih nakaznic prek sistema Eurogiro, strankam pa smo omogočili tudi hitre kredite z dobo vračanja pet let.
      • UPO je bil nadgrajen z dostavnim modulom, ki je predstavljal prvo informatizacijo priprave pošiljk za dostavo.
      2000
      • Leto 2000 obeležujemo kot 500-letnico organizirane poštne dejavnosti na Slovenskem.
      • Junija 2000 je vlada RS imenovala novo vodstvo Pošte Slovenije. Za generalno direktorico je imenovala Marijo Ribič, za namestnika generalne direktorice pa mag. Matjaža Andrica in Vinka Merca. Novi člani nadzornega sveta so bili: dr. Ervin Maurič (predsednik), Slavko Visenjak (namestnik predsednika), Željko Vogrin, Franc Bezjak, Alojzija Frajhan, predstavnika zaposlenih sta bila Janez Kardoš in Jože Marčič.
      • 18 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Na znamkah smo uvedli ¸črkovni oznaki A in B za označevanje plačane poštnine v notranjem prometu.
      • Začeli so veljati novi pravilniki, ki predstavljajo osnovo za delovanje poštnega prometa, in sicer Pravilnik o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev, Pravilnik o organizaciji poštnega omrežja Republike Slovenije ter Pravilnik o nomenklaturi poštnih storitev.
      • Izšla je druga izdaja strokovnega priročnika Poštne storitve in poštne številke v Republiki Sloveniji. Uvedli smo tudi brezplačno telefonsko številko 080 14 10 za sprejem telegramov, ki je nadomestila dotedanjo številko 96. Ukinili smo Telegraf Maribor in koncentrirali sprejem telegramov po telefonu v novih prostorih Telegrafa Ljubljana.
      • Za storitve Od vrat do vrat, EMS in SkyPak smo uvedli enotno tržno komuniciranje pod imenom HITRA POŠTA.
      • Prvi zametki geomarketinga segajo v leto 2000. Storitve se navezujejo na ponudbo različnih podatkovnih baz in so pravzaprav osnova za razvoj in izvajanje ostalih storitev direktnega marketinga. S storitvami geomarketinga smo omogočili pošiljateljem natančnejše določanje njihovih ciljnih skupin pri izvajanju trženjskih akcij. Osnovo za uporabo, obdelavo in upravljanje s podatki predstavlja geografski informacijski sistem (GIS).
      • Naša znamka je zmagala na mednarodnem natečaju za najlepšo znamko na temo Dialog med civilizacijami, ki sta ga organizirala Svetovna poštna zveza in OZN.
      1999
      • Sodelovati smo začeli z mednarodnim kurirskim podjetjem TNT ter tako ponudili najhitrejši prenos pošiljk v tujino, in sicer v več kot 200 držav.
      • 35 pošt smo obnovili oziroma preselili v nove prostore, uvedli smo storitev razvijanja fotografij, konec tega leta pa je izšla tudi prva številka O´glasne pošte, predhodnice današnjega medija Povej naprej, v kateri je bilo mogoče objaviti oglase ali vlagati lastne reklamne materiale.
      • Začeli smo ukinjati telefonske govorilnice s posredovanjem, nadomestili smo jih s kartičnimi telefonskimi govorilnicami.
      • Na prehod v novo tisočletje smo se pripravili z urejanjem aplikativne podpore, ki omogoča evidentiranje poslovnih dogodkov v novem tisočletju (t. i. hrošč). Konec leta smo uspešno zaključili projekt UPO. Projekt ni bil zahteven samo zaradi novega in razširjenega okolja, pač pa tudi zaradi prve vzpostavitve komunikacijske povezljivosti vseh poštnih poslovalnic v privatno omrežje Pošte Slovenije – in to v času, ko telekomunikacije še niso bile tako razširjene in dostopne kot danes.
      • Slovenska znamka je bila ponovno nagrajena: voščilna znamka, ki jo je oblikovala Darja Brečko, je dosegla drugo mesto na tekmovanju za veliko nagrado poštnih operaterjev.
      1998
      • Pošta Slovenije d. o. o. se je preoblikovala v javno podjetje.
      • Novi člani nadzornega sveta so postali: Zvone Ivanušič (predsednik), mag. Jože Protner (namestnik predsednika), Matjaž Švagan, predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu sta bila Jože Kardoš in Jože Marčič.
      • Obnovili oziroma v nove prostore preselili smo 33 pošt, začeli pa smo tudi implementirati univerzalno poštno okence (UPO-okolje). Šlo je za prvo implementacijo informacijske tehnologije, s katero smo v celoti podprli vsa delovna mesta in vse delovne postopke, hkrati pa je šlo za prvi tako velik IT-projekt na evropskem nivoju, ki je temeljil na tehnologiji Microsoft NT.
      1997
      • Konec junija je začel veljati nov Zakon o poštnih storitvah, na podlagi katerega smo prenehali uporabljati Zakon o PTT storitvah in Zakon o sistemih zvez, v svetovni splet pa smo vstopili z lastnim strežnikom www.posta.si.
      • Odprli smo nov poštni center v Ljubljani, opremljen z najsodobnejšo opremo. Obnovili smo spomeniško zaščiteno poslovno stavbo na Slomškovem trgu v Mariboru, 22 pošt pa smo obnovili oziroma preselili v nove prostore.
      • Sprejet je bil prvi Zakon o javnem naročanju, tako da je bilo treba proces naročanja prilagoditi zakonodaji in predpisanim postopkom izbire najugodnejših ponudnikov.
      • Skupaj s PBS smo začeli v sklopu reforme plačilnega prometa prenašati plačilni promet z Agencije za plačilni promet na PBS. Posebej smo uredili izplačilo pokojninskih nakaznic prek Poštne banke.
      • Nadgradili smo storitve hitrega prenosa pošiljk in spremenili organizacijo prenosa pošiljk, tako da smo uvedli t. i. EMS prometni križ, ki omogoča, da so pošiljke še istega dne dostavljene naslovnikom po Sloveniji.
      • Tudi uvedba poslovnih paketov, ki je pogodbena storitev, namenjena poslovnim strankam, sega v leto 1997. Poslovni paket je pomenil veliko prelomnico za Pošto Slovenije, tako s tehnološkega kot organizacijskega vidika, saj je šlo za poenostavitev postopkov in vzpostavitev pogojev za konkurenčno poslovanje na tem področju. Od uvedbe poslovnih paktov do danes se je njihovo število povečalo za skoraj tisoč odstotkov. Značilnost poslovnega paketa je visoka kakovost, saj so paketi dostavljeni naslovnikom naslednji delovni dan po sprejemu.
      • Slovenska znamka je ponovno prejela mednarodno nagrado: na mednarodnem filatelističnem tekmovanju v Asiagu je zmagala znamka Snežnik, ki jo je oblikoval Studio Botas po fotografiji Henrika Potočnika.
      1996
      • Poštna banka Slovenije (PBS) je s prenosom delnic iz državnega lastništva v celoti postala last Pošte Slovenije, uvedli pa smo tudi štirimestno poštno številko. Iz dotedanjih petmestnih poštnih številk smo črtali vodilno številko 6. Za največje uporabnike smo uvedli posebne poštne številke, za vsa gospodinjstva in podjetja pa smo pripravili tudi poseben priročnik Poštne storitve in poštne številke RS.
      • Obnovili smo spomeniško zaščiteno stavbo na Čopovi ulici v Ljubljani, nove ali prenovljene prostore pa je dobilo še 41 pošt.
      • S prodajo t. i. “Papeževih sveč” ter ostalih sveč so pošte postale tudi prostor za nakup trgovskega blaga.
      • Našim strankam smo prvič ponudili storitve hitrega prenosa pošiljk po Sloveniji, ki smo jih poimenovali pošiljke EMS. Z uvedbo storitve “Od vrat do vrat” v devetih večjih mestih smo storili prve korake na področju hitrega prenosa pošiljk znotraj mest.
      • V obnovljenem in povečanem poštnem centru v Mariboru smo vključili prvo avtomatsko usmerjevalno napravo za strojno usmerjanje pisemskih pošiljk v Sloveniji. Omenjena naprava je pomenila velik tehnološki preskok pri usmerjanju pisemskih pošiljk v Pošti Slovenije.
      1995
      • Zgodbo o samostojnem delovanju Pošte Slovenije smo začeli pisati 1. januarja 1995, ko je prišlo do razdružitve takratnega PTT podjetja Slovenije in sta začeli poslovati dve podjetji: Pošta Slovenije d.o.o. in Telekom Slovenije, d.d.
      • Prvi direktor Pošte Slovenije je po sklepu Vlade RS postal mag. Alfonz Podgorelec, njegov namestnik pa Jože Fošt.
      • Vlada RS je imenovala tudi nadzorni svet: Vinka Perčiča (predsednik), Stanka Perparja (namestnik predsednika) ter dr. Miroslava Odarja. Zaposlene so v prvem nadzornem svetu zastopali Janez Kardoš, Marjetka Kure in Miro Pristavec.
      • Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije sta postali pomembnejši nosilec plačilnega prometa v državi. Na poštah smo začeli ponujati storitve menjalnice (odkup in prodaja tuje valute). Proti koncu leta smo v Pošti Slovenije ustanovili Službo za informatiko ter začeli pripravljati informacijsko podporo za opravljanje storitev na poštnih okencih.
      • Obnovili smo spomeniško zaščiteno stavbo pošte 3101 Celje, obnovili oziroma v nove prostore pa smo preselili še 66 pošt.
      • Z ustanovitvijo smo definirali prvo celostno grafično podobo Pošte Slovenije, katere zaščitni znak je postal poštni rog. Že januarja smo izdali tudi priložnostno poštno znamko z motivom poštnega roga, kar je še dodatno prispevalo k promociji in prepoznavnosti novega podjetja in nove podobe. Ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. In tako smo na enem najprestižnejših ocenjevanj poštnih znamk, na Dunajski mednarodni razstavi vrednotnic (Wiener Internationale Postwertzeichen Ausstellung WIPA), zasedli drugo mesto z znamko z naslovom Zima, ki jo je po sliki Marlenke Stupica oblikoval Matjaž Učakar.
​​​
​​
 

Imate vprašanje? Pišite nam.

Hvala za vaše vprašanje.