Odziv Pošte Slovenije na članek z naslovom »Poštni paketomati: zgolj nesposobni pogajalci ali še kaj hujšega?!«
V članku »Poštni paketomati: zgolj nesposobni pogajalci ali še kaj hujšega?!«, ki je bil 4. 7. 2016 objavljen na spletnem portalu Finance.si in 5. 7. 2016 na 6. strani časnika Finance, so bile objavljene nepopolne in zavajajoče navedbe o Pošti Slovenije, s čimer je časnik Finance posegel v pravico do ugleda in dobrega imena Pošte Slovenije in prizadel njen interes.
V samem naslovu članka »Poštini paketomati: zgolj nesposobni pogajalci ali še kaj hujšega?!« avtorica namiguje na morebitne nepravilnosti oziroma koruptivna dejanja, kar je nedopustno, glede na to, da avtorica v članku ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi podkrepila svoje trditve. Vsakršna namigovanja o morebitnih nepravilnostih oziroma koruptivnih dejanjih v Pošti Slovenije ostro zavračamo.
V članku avtorica navaja tri različne poslovne modele, ki sta jih poleg Pošte Slovenije pri svojih storitvah uporabila GLS in hrvaški Tisak d.d. Obe navedeni družbi sta izbrali svoj model in posel sklenili pod drugačnimi pogoji in na drugačen način kot Pošta Slovenije. Omenjeni poslovni modeli se med seboj razlikujejo, zato zgolj primerjava cen, kot jih navaja avtorica v svojem članku, ne da bi pojasnila vsebinske razlike pri posameznem modelu, torej kaj ta zajema, ni strokovno korektna. Znano je, da se je GLS skupaj z dobaviteljem paketomatov odločil za lasten razvoj, pri čemer nam višina investicije v celoten razvoj in postavitev mreže ni znana, tudi ne višina nadgradenj, servisiranj, vzdrževanj ipd. V primeru družbe Tisak d.d. pa gre za t. i. joint venture model, pri katerem gre za odločitev dveh podjetij, da ustanovita tretje podjetje v skupni lasti. Partnerstvo InPosta in družbe Tisak d.d. ter nekateri drugi ustanovni podatki so razvidni tudi iz javno dostopnih virov. Povsem evidentno je, da je tudi InPost vložil sredstva v mrežo na Hrvaškem, kar pomeni, da si partnerja v določenem deležu delita vložek oz. stroške, prav tako pa le v deležu sodelujeta pri dobičku.
Kot smo pojasnili avtorici v odgovorih, najemni model Pošte Slovenije vključuje opremo in vse povezane dejavnosti, ki bi jih sicer urejali z ločenimi sporazumi, torej poleg najema 24 paketomatov, skupaj z vso njihovo strojno in programsko opremo, tudi kompletno postavitev mreže paketomatov, uporabo povezanih spletnih aplikacij, ki omogočajo učinkovit proces priprave, vlaganja, prevzemanja paketov, obveščanja strank, evidentiranja in reševanja reklamacij. Sklenjen sporazum vključuje tudi celotno vzdrževanje, servisiranje in zavarovanje paketomatov ter vse potrebne nadgradnje in posodobitve programske opreme v petletnem najemnem obdobju. Hkrati sporazum Pošti Slovenije omogoča, da paketomate po izteku petletnega obdobja najema odkupi, in sicer bodo paketomati v last Pošte Slovenije prešli brez dodatnih plačil. Pri zagotovitvi takšne opreme, kot jo nudijo paketomati Pošte Slovenije, pa je ob ovrednotenju cene in primerjav s samim številom paketomatov treba upoštevati tudi dejstvo, da se cena enot niža z višanjem števila strojne opreme, ker je programsko opremo potrebno zagotoviti ne glede na število enot, ki to programsko opremo uporabljajo.
Pošta Slovenije se kot družba, ki deluje v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnih naročil, za posel ni neposredno dogovarjala s ponudniki na trgu in iskala primerljive izdelke, temveč so se ponudniki prijavili na javno naročilo. Pošta Slovenije tako nima vpliva na način, kako se zainteresirani ponudniki prijavljajo na razpise. Na podano ceno ponudnika smo izvedli tri kroge pogajanj in sporazum sklenili pod ustreznimi pogoji iz javnega naročila. Že v postopku javnega naročanja smo prejeli zahtevek za revizijo, ki ga je Državna revizijska komisija zavrnila. Prav tako je bila vložena tudi pritožba pri Informacijskem pooblaščencu RS, ki je pregledal dokumentacijo in odločil, da sta postopek in izbira, kot ga je vodila Pošta Slovenije transparentna, kar v članku ni omenjeno, ni pa nepomembno z vidika objektivnosti. Celotni postopek javnega naročanja in izbor je izvedla projektna skupina Pošte Slovenije, odgovorna za uvedbo paketomatov, kar smo avtorici članka tudi pojasnili.
Vsekakor bomo v Pošta Slovenije s partnerjem dosledno izvajali dogovorjene aktivnosti po sklenjenem sporazumu in tekom najemne dobe izkoristili vse možnosti podpore in posodobitve mreže paketomatov, vključno z možnostmi povezovanja z mrežami paketomatov v tujini, kar nam izbrani partner omogoča, saj je njegov dobavitelj prejemnik številnih nagrad in ima med drugim tudi največjo mrežo paketomatov po vsem svetu.
Služba korporativnega komuniciranja