Planinsko jezero

<p>​</p>Naravna jezera Slovenije<div><br></div><div><p><strong>Planinsko jezero – izmenjujeta se polje in voda</strong></p><p><strong>&#160;</strong></p><p>Če se peljemo po stari deželni cesti iz Ljubljane proti Postojni, se pod cesto pri kraju Planina razteza obsežno kraško Planinsko polje. Polje je široko okoli 2,5 km, v dolžino pa meri 5 km. Po polju vijuga reka Unica, ki priteče iz Planinske jame in pri vasi Jakovica ponikne. To pomeni, da je del obsežnega kraškega podzemnega vodnega sistema, ki se zaključi z izvirom Ljubljanice pri Vrhniki. Ob večjih deževjih, zlasti zgodaj spomladi in pozno jeseni, reka Unica poplavi Planinsko polje in nastane Planinsko jezero. Voda se zadrži le nekaj dni, lahko pa tudi več mesecev, kar je povezano z obsežnostjo deževja. Najvišji vodostaj je okoli 10 metrov nad ravnijo polja. V vaseh ob Planinskem polju in občasnem jezeru so ljudje v stoletjih razvili načine sobivanja z naravo in njenimi pojavi. Ko je polje zalila voda, so za prevoz uporabljali lesene čolne, kakršne so uporabljali tudi na presihajočem Cerkniškem jezeru. Na čolnih so odpluli po vsakdanjih opravilih, najpogosteje v kraj Planina. Na čolnih so se odpeljali tudi k poroki, če je bilo treba, so tako mrliča prepeljali na pokopališče.</p><p>&#160;</p><p>Prof. dr. Janez Bogataj</p><p>​&#160;</p><br><p><br></p></div>