080 14 00
<p></p>Znamenite osebnosti<div><br></div><div><p><strong>Jože Toporišič</strong></p><p> </p><p>Jože Toporišič (11. 10. 1926, Mostec pri Brežicah – 9. 12. 2014, Ljubljana) velja za najvidnejšega slovenskega jezikoslovca druge polovice 20. stoletja. Deloval je kot univerzitetni profesor, slovničar, pravopisec, urednik in raziskovalec.</p><p>Osnovno šolo je obiskoval v Dobovi, šolanje na mariborski klasični gimnaziji pa sta prekinila druga svetovna vojna in izgnanstvo v Šlezijo. Po maturi leta 1947 se je vpisal na študij slovenskega in ruskega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 1952 diplomiral. Sprva je bil profesorski pripravnik v Novem mestu, nato lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Leta 1963 je doktoriral z disertacijo o Finžgarjevi prozi, leta 1976 pa postal redni profesor in vodja katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko na UL. </p><p>Toporišičev raziskovalni okvir je bil izjemen – obravnaval je skoraj vse ravni slovenskega knjižnega jezika: fonetiko, oblikoslovje, besedoslovje, skladnjo, stilistiko. Njegova strukturalistična <em>Slovenska slovnica</em> (1976) velja za najbolj vplivno delo slovenskega jezikoslovja druge polovice 20. stoletja. Kot neumorni <em>spiritus agens</em> je vodil tudi pripravo <em>Slovenskega pravopisa</em> 2001 in sodeloval pri slovnični zasnovi <em>Slovarja slovenskega knjižnega jezika</em>. Je prejemnik srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije in Zoisove nagrade za življenjsko delo; od leta 1997 je bil redni član SAZU. </p><p>Dr. Helena Dobrovoljc</p><p>Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša</p><p> </p><br><div><br></div><div><br><p><br></p></div></div>