080 14 00
<p></p><p><strong>Euromed Postal </strong></p><p> </p><p><strong>Kraški rob</strong></p><p><strong> </strong></p><p>Pokrajinsko ime Kraški rob označuje ostenje na prehodu iz pretežno flišne Istre na apnenčasti Kras in Čičarijo. Zanj je značilna naluskana oziroma narivna zgradba. Zaradi usmerjenosti proti jugu so stene Kraškega roba edina rastišča, kjer v Sloveniji uspevajo nekatere sredozemske rastline, na primer zimzeleni hrast črnika (<em>Quercus ilex</em>), lovor (<em>Laurus nobilis</em>) in Tommasinijeva popkoresa (<em>Moehringia tommasinii</em>).</p><p> </p><p>Kraški rob je že v davni preteklosti poselil tudi človek. Vzorec poselitve je prilagodil naravnim razmeram. Tako je za številne vasi Kraškega roba značilno, da so vezane na večje narivne grude in postavljene v zavetje stene naslednje narivne enote, na uravnanem delu narivne grude pa so kmetijske površine. Zaradi reliefnih in geoloških značilnosti Kraški rob predstavlja izziv pri gradnji prometnic. Vidnejša gradbena projekta na tem delu sta črnokalski viadukt na primorski avtocesti ter drugi tir železniške proge Divača–Koper. </p><p> </p><p>Ker je Kraški rob dvignjen nad Istro, se z njegovih sten ponujajo čudoviti razgledi na Jadransko morje z Alpami v ozadju. Območje Kraškega roba je zanimivo za pohodništvo, kolesarjenje in prosto plezanje. Med naravnimi znamenitostmi, ki privlačijo turiste, so tudi spodmoli, ki jih imenujejo Ušesa Istre. </p><p> </p><p>doc. dr. Mateja Breg Valjavec</p><p>ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika</p><p> </p><p> </p><p><br></p>