EUROPA - Nacionalne arheološke najdbe: kentaver lokostrelec

<p>​</p><p><strong>EUROPA – Nacionalne arheološke najdbe</strong></p><p><strong>&#160;</strong></p><p><strong>Kentaver lokostrelec</strong></p><p>&#160;</p><p>Okrogle zaponke iz bronaste pločevine, prevlečene čez železno jedro, so razmeroma pogoste najdbe na slovanskih grobiščih iz 8. in 9. stoletja na Gorenjskem. Med njimi se po kakovosti izdelave, predvsem pa po upodobljenem motivu kentavra lokostrelca odlikuje zaponka z Brd na Bledu.</p><p>Stilsko je pripadala karolinški umetnosti, ki se je naslanjala na iluminirane rokopise. Največ primerjav je na najdiščih ob zgornjem toku reke Donave in v Porenju. Motiv kentavra lokostrelca se je razvil v babilonski umetnosti že pred letom 1000 pr. n. št. kot simbol nebesnega znamenja strelca v zodiakalnem krogu. Od tu je preko Egipta vstopil v rimskodobne in srednjeveške astrološke predstave strelca ter bil kasneje sprejet tudi v krščanstvu.</p><p>Kako je ta zaponka končala v grobu na slovanskem grobišču Brda pri Bledu, verjetno ne bomo nikoli točno vedeli. Njen izdelovalec je bil lahko že kristjan, ki je motiv črpal iz iluminiranih rokopisov. A Slovani, ki so bili ob naselitvi tega območja v 6. stoletju pogani in za katere se je pokristjanjevanje pod Karolingi v 8. stoletju šele dobro začelo, v tem motivu verjetno še niso prepoznali krščanskega simbola, temveč poganskega. Kentaver lokostrelec jih je morda spominjal na Peruna gromovnika, slovanskega vrhovnega boga neba, ki je bil lahko upodobljen tudi kot jezdec s strelo ali lokom v roki. </p><p>&#160;</p><p>Dr. Daša Pavlovič,</p><p>Narodni muzej Slovenije<br></p><p><br></p>