080 14 00
<p></p><p><strong>Janez Polda – 100. obletnica rojstva</strong></p><p><strong> </strong></p><p>Fantič Janez Polda je hodil v osnovno šolo v Mojstrani. Minca Rabič je bila učiteljica, državna prvakinja leta v teku na smučeh. Ugotovila je, da je Janez Polda nadarjen smučar in mu podarila smuči. Polda je najraje skakal in je tako postal po drugi svetovni vojni najboljši slovenski skakalec.</p><p> </p><p>Svetovno znana Planica s prvo Rožmanovo letalnico na svetu iz leta 1934 je doživela leta 1948 na prenovljeni Bloudkovi 120-metrski letalnici svojevrsten dogodek. Janez Polda je poletel 120 metrov, najdlje na svetu do tedaj. Svetovnega rekorda Mednarodna smučarska zveza ni priznavala, le največje dolžine na posameznih skakalnicah in letalnicah. Pri doskoku je žal podrsal z rokami po snegu, kar je pomenilo neveljaven polet. </p><p> </p><p>Janez Polda se je leta 1948 zapisal v zgodovino tehnikov skokov in poletov na smučeh. Prvi je v Planici skakal z rokami za telesom. V svoj dnevnik je zapisal odgovor na vprašanje, zakaj ima roke nazaj: »Noben ptič nima perutnic naprej!« Poldovo tehniko skokov so prevzeli skakalci vsega sveta.</p><p> </p><p>Po končani tekmovalni karieri je bil član Organizacijskega komiteja Planica. Zaupali so mu zahtevno nalogo vodje mostička letalnice. Tam je stal z zastavo in zamahnil, ko je bila letalnica odprta za skakalca. </p><p> </p><p>Polda je bil na olimpijskih igrah v St. Moritzu osmi in kasneje dosegel 26. mesto v Cortini d'Ampezzo. Bil je tudi šestkrat državni prvak v skokih leta 1948 in od leta 1951 do leta 1955. </p><p> </p><p>Aleš Guček</p><p> </p><p><br></p>