Dr. Friderik Pregl

<p>​</p><p>&#160;</p><p><strong>Friderik Pregl</strong></p><p><strong>&#160;</strong></p><p>Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl) se je rodil leta 1869 v Ljubljani, kjer je pridobil osnovno izobrazbo. Študij medicine je uspešno zaključil v Gradcu.&#160; Po doktoratu se je izpopolnjeval tudi pri dveh Nobelovih nagrajencih za kemijo&#160; (W. Ostwaldu in E. Fischerju). Leta 1913 se je vrnil v Gradec, kjer je bil na Univerzi v Gradcu vse do smrti (1930) redni profesor za uporabno medicinsko kemijo. V času, ko se je z znanostjo začel ukvarjati Pregl, je bila velik problem natančna elementna analiza organskih spojin. Za pridobitev zadostne količine vzorca je bilo potrebno mukotrpno in dolgotrajno delo. Pregl je s skrbnim in premišljenim delom razvil osnove za kvantitativno organsko mikroanalizo. Njegova metoda je občutno zmanjšala količino snovi, potrebne za analize, in tudi čas, potreben za analizo. Zato je hitro postala nepogrešljiva v laboratorijih po celem svetu. Pregla so kmalu predlagali za Nobelovo nagrado za kemijo, ki so mu jo podelili leta 1923.</p><p>&#160;</p><p>Friderik Pregl je večji del svojega življenja preživel v današnji Avstriji, a je ohranil vezi tudi s Slovenijo. Med drugim je eno izmed svojih aparatur poklonil tudi Univerzi v Ljubljani. Na nobelovca našega rodu smo zelo ponosni še danes. Že vrsto let srednješolci tekmujejo na državnem tekmovanju iz znanja kemije za Preglove plakete, Kemijski inštitut pa za izjemne dosežke vsako leto podeli Preglove nagrade.</p><p>&#160;</p><p>Prof. dr. Iztok Turel</p><p>Univerza v Ljubljani</p><p>Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo<br></p><p><br></p>