Ignacijevo leto

<p>​</p><p><strong>500 LET OD SPREOBRNJENJA SV. IGNACIJA </strong></p><p>&#160;</p><p>Jezuiti so veliko prispevali k razvoju slovenskega jezika in kulture nasploh. Njihov najpomembnejši doprinos Slovencem je razvoj srednjega in visokega šolstva (prva visoka šola za vse) pod imenom <em>Jezuitski kolegij v Ljubljani</em>, ki je deloval od leta 1597 do leta 1773. Izobrazil je večino znanstvenikov, humanistov in plemičev tedanjega časa na tem območju in tako ustvarjal intelektualno slovensko elito. Pri tem je pomembno poudariti tudi socialno noto, saj je bilo šolanje pri jezuitih za dijake zastonj in tako dostopno tudi revnim mladim. Stroške so krili z&#160; dohodki od zemljišč, ki so jih dobili v dar, ter z darovi sponzorjev. </p><p>&#160;</p><p>Glede prispevka k razvoju slovenskega jezika oz. standardizaciji jezika izstopata imeni dveh »ljubljanskih« jezuitov&#58; p. Janez Čandek je izdal slovenske <em>lekcionarje</em>, ki so široko promovirali slovenski pisni jezik, p. Janez Ludvik Schӧnleben pa izstopa s svojim slovničnim in literarnim delom.&#160; </p><p>&#160;</p><p>Delovali so tudi na praktičnih inženirskih področjih, kot je npr. izgradnja ljubljanskega prekopa, ki ga je načrtoval in gradnjo nadzoroval jezuit p. Gabrijel Gruber. </p><p>&#160;</p><p>Leta 1773 so bili ukinjeni, vendar so se konec 19. stoletja ponovno vrnili v Ljubljano k sv. Jožefu na Poljanah, kjer so še danes. </p><p>&#160;</p><p>Pater Marjan Kokalj </p><p>&#160;</p><p><br></p>