​​​

 

 

EKOTURIZEM - Slovenija-Albanija

EKOTURIZEM - Slovenija-Albanija


Datum izida:21.12.2021 23:00:00
Oblikovanje:Matjaž Učakar
Motiv:Otok na Cerkniškem jezeru, Otok Zvërnec v laguni Narta
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v bloku z 2 znamkama
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:Grega Žorž, AKT
Pošta:
Poštna številka:

EKOTURIZEM - Slovenija-Albanija

<p>​</p><p><strong>SKUPNA IZDAJA SLOVENIJA – ALBANIJA</strong></p><p style="text-align&#58;left;"><strong>&#160;</strong></p><p style="text-align&#58;left;"><strong>Albanski in slovenski otok</strong></p><p style="text-align&#58;left;">S Pošto Albanije predstavljamo dve znamki, ki opozarjata na pomembnosti t. i. eko turizma, torej turizma, ki ni agresivna oblika množičnosti in tehnološke atraktivnosti turistične industrije, ampak omogoča spoznavanje življenjskega sloga prebivalcev z naravnim okoljem. Lahko govorimo o vzdržnem odnosu do okolja, kar je temeljni pogoj za njegov bodoči razvoj in obstoj. </p><p style="text-align&#58;left;">Albanija na znamki predstavlja otok Zvërnec v laguni Nartë ob obali Jadranskega morja. To je večji od dveh otokov na območju zaščitene narave s številnimi rastlinami in pticami. Na otoku vsako leto prezimi čez 34.000 ptic. </p><p style="text-align&#58;left;">Slovenija pa se predstavlja z enim svojih rečnih in jezerskih otokov, in sicer otokom&#160; na presihajočem Cerkniškem jezeru, kjer je tudi vas Otok,&#160; ki je v virih prvič izpričana že v 16. stoletju. Leta 1536 so bile v vasi Otok štiri cele kmetije ali grunti. Leta 1718 je bilo zaradi delitve v vasi že 11 kmetij, leta 1971 pa jih je bilo deset. Posebnost življenja na tem otoku je vse do tridesetih let 20. stoletja predstavljalo jezero. Kadar se je njegova gladina močno dvignila, je bila vas popolnoma odrezana in so za prevoz uporabljali čolne. S čolni so se vozili po vsakdanjih opravkih, na čolnih so se odpeljali v šolo, k poroki ali na pogreb. Na mestu, kjer je vas Otok najbližje polotoku Otočcu, so šele po drugi svetovni vojni zgradili most, prav&#160; tako so dvignili cestni nasip, ki na drugi strani otoka povezuje vas s kopnim tudi v času najvišjega vodostaja jezera. Otočani so s svojim vsakdanjim življenjem in gospodarskim prizadevanjem lep primer sobivanja z naravnim okoljem. </p><p style="text-align&#58;left;">&#160;</p><p style="text-align&#58;left;">Prof. dr. Janez Bogataj&#160;&#160;&#160;&#160;&#160;&#160;&#160;&#160; </p>