​​​

 

 

Melita Pivec - Stele

Melita Pivec - Stele


Datum izida:11.11.2021 23:00:00
Oblikovanje:Edi Berk
Motiv:dr. Melita Pivec - Stele
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v mali poli po 10 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Melita Pivec - Stele

<p>​</p><p><strong>Dr. Melita Pivec (por. Stele) </strong></p><p>Melita Pivec je bila rojena 1894. leta na Dunaju, v času Avstro-Ogrske, kamor je bil premeščen njen oče, ki je bil mornariški oficir. Bila je ena izmed prvih Slovenk, ki so vpisale na filozofsko fakulteto na Dunaju. Tam je študirala zgodovino in leta 1919 doktorirala, kakor so takrat imenovali pridobitev univerzitetne diplome.&#160; Po razpadu monarhije se je vrnila v Ljubljano, kjer je opravila profesorski izpit iz zgodovine, vendar tega poklica nikoli ni opravljala.&#160; Zaposlila se je kot bibliotekarka, hkrati pa je nadaljevala z raziskovalnim delom na področju zgodovinopisja. Zanimala jo je zlasti doba Ilirskih provinc, iskala je zgodovinske vire in objavljala znanstvene članke. Njeni članki so sicer pokrivali zelo različne teme, gospodarsko zgodovino, politično zgodovino, vprašanje pokristjanjevanja in tudi zgodovino ženskih samostanov. Zaradi znanstvenega uspeha je pridobila mednarodno štipendijo, ki ji je omogočila študij v Parizu, kjer se je specializirala prav za gospodarsko zgodovino. Leta 1931 je na Sorboni uspešno obranila obsežen doktorat, ki velja za temeljno delo o gospodarskem življenju v Ilirskih provincah. </p><p>&#160;</p><p>Med letoma 1920 in 1950 je službovala v Narodni in univerzitetni knjižnici. Tam se je lotila prilagajanja stare knjižnice potrebam novoustanovljene univerze in razmahu znanstvenega dela v novi državi. Poleg tega je objavljala obsežne članke s področja bibliografije. Kot bibliografka je spremljala in analizirala slovensko tiskarsko in založniško produkcijo. Sodelovala je tudi pri pridobivanju in strokovni obdelavi časnikov in časopisov kot vodja katalogizacije knjižnega gradiva pri načrtovanju nove zgradbe za univerzitetno knjižnico in obnovi med vojno poškodovane čitalnice. V času med obema vojnama je bila prototip katoliške intelektualke, dejavna v številnih katoliških ženskih društev, kjer je predavala o mnogih temah, o volilni pravici žensk pa tudi o zgodovini ženskega gibanja.&#160; Umrla je 1973 v Ljubljani.</p><p>&#160;</p><p>Doc. dr. Irena Selišnik</p><p>&#160;</p>

Posita IPPS Moj Paket PS Logistika EPPS Intereuropa