080 14 00
<p><strong>100. obletnica Spomenice za varstvo narave</strong></p><p> </p><p>Na prelomu med 19. in 20. stoletjem so se, podobno kot drugod v Evropi, tudi na Slovenskem pojavljale različne pobude za ohranjanje narave: v  Auerspergovih gozdov so izločili iz gospodarjenja Rajhenavski pragozd, ogroženo planiko so zavarovali na Goriškem, Kranjskem in Štajerskem,  Albin Belar je pripravil katalog naravnih spomenikov Kranjske. </p><p> </p><p>Prva svetovna vojna je zavrla naravovarstvena prizadevanja, po zlomu monarhije je v novi državi spet zaživela misel o potrebnosti varstva narave. Na občnem zboru Muzejskega društva za Slovenijo spomladi 1919 je bil na pobudo Ferdinanda Seidla ustanovljen Odsek za varstvo prirode, ki  je 20. 1. 1920 pripravil dokument z imenom Spomenica.  Društvo ga je predložilo vladi.</p><p> </p><p>V Spomenici so strnjene štiri, s konkretnimi predlogi utemeljene  točke:</p><ul><li>ustanavljanje zavarovanih območij (npr. Dolina Triglavskih jezer, Kamniške Alpe, Snežnik, Ljubljansko Barje);</li><li>zavarovanje rastlinskih in živalskih vrst (npr. planika, košutnik, murka, lepi čeveljc,  kozorog, sklednica, apolon);</li><li>varstvo jam in življenja v njih;</li><li>popularizacija varstva narave.</li></ul><p>Spomenica bila med prvimi programskimi dokumenti za varstvo narave v Evropi in ostaja še vedno aktualna. </p><p> </p><p>dr. Peter Skoberne</p>