​​​

 

 

Zdravilne rastline

Zdravilne rastline


Datum izida:22.3.2018 23:00:00
Oblikovanje:Sanja Zamuda
Motiv:Navadni rman, žajbelj, navadni pljučnik
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 25 znamk
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 14 : 14
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Zdravilne rastline

<p><strong>Navadni rman (</strong><strong><em>Achillea millefolium</em></strong><strong> L.)</strong></p><p>Navadni rman je gotovo ena naših najbolj znanih in najbolj razširjenih rastlin, ki ima zdravilne učinkovine, tudi v obliki eteričnih olj. Z njim naj bi celil krvaveče rane svojih bojevnikov že starogrški vojskovodja Ahil, po katerem je rman tudi dobil znanstveno ime <em>Achillea. </em>Navadni rman je pravzaprav kompleks več med seboj podobnih vrst, ki se le malo razlikujejo in jih največkrat vrednotimo kot podvrste. Sicer pa je to trajnica iz družine košarnic, z drobnimi belimi socvetji (koški) v pakobulastem socvetju. Listi so ozko pernato deljeni, dlakavi; cela rastlina prijetno diši. Rman je rastlina srednje vlažnih do polsuhih travnikov in uspeva po celi Sloveniji. Rman je uporabna rastlina tudi v okrasne namene, saj so vzgojili kultivarje, ki so rožnate, rdeče in celo oranžne barve. Na vrtu pa naj bi rman s svojim vonjem celo odganjal škodljive žuželke.</p><p>&#160;</p><p><strong>Žajbelj (</strong><strong><em>Salvia officinalis</em></strong><strong> L.)</strong></p><p>Iz rimskih časov izvira rek&#58; »<em>Kako je lahko umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj</em>?« in priča o tradicionalni rabi žajblja v zdravilne namene. O njem je pisal že Teofrast v antični Grčiji. Danes vemo, da so aktivne snovi eterična olja, med njimi tudi tujon, ki pa lahko povzroča odvisnost in je njegovo redno uživanje škodljivo. Sicer pa dandanes žajbelj največkrat uporabljamo za vneto ustno votlino in grlo, uporaben pa je tudi v kulinariki kot dišava oziroma začimba, npr. italijanska jed špageti z maslom, na katerem so popečeni listi žajblja. Žajbelj je sredozemski grmiček iz družine ustnatic, z značilnimi, sivozelenimi listi, poraslimi z laski. Na kamnitih pašnikih Kvarnerja je prevladujoča rastlina, v Sloveniji pa so njegova naravna rastišča redka. Cvetovi so modrovijoličasti in ponekod iz njih pripravljajo sladek sirup, ki se razredči z vodo. Navsezadnje pa je žajbelj tudi imenitna okrasna rastlina, ki tudi na vrtovih na »kontinentu« pričara morske podobe in vonjave.</p><p>&#160;</p><p><strong>Navadni pljučnik (</strong><strong><em>Pulmonaria officinalis</em></strong><strong> L.)</strong></p><p>Pljučnik je dobil svoje ime zaradi njegove uporabe v ljudskem zdravilstvu; zdravil oziroma lajšal naj bi pljučne bolezni. V resnici še danes uporabljajo njegove liste v pripravkih za pomirjanje kašlja. Pljučnik sodi v družino srhkolistnic, ki jih prepoznamo tudi po srhkodlakavih listih, poraslih s togimi mrtvimi laski, ki dajejo oster otip. Je trajnica s svetlo pikastimi listi, po čemer ga ne moremo zgrešiti v naravi tudi takrat, kadar ne cveti. Cvetovi so najprej rdeči, kasneje pa spremenijo barvo v modrovijoličasto. Po oploditvi se v cvetu namreč spremeni pH reakcija od kisle v bazično, kar se odraža v barvi kot na lakmusovem papirju. Navadni pljučnik je v Sloveniji pogosta rastlina gozdne podrasti, predvsem bukovih gozdov, uspeva pa tudi na gozdnih robovih in zasenčenih jasah. Ima precej sorodnikov, ki jih včasih težko ločimo med seboj. Oprašujejo ga žuželke, plodiče pa raznašajo mravlje.</p><p>Dr. Mitja Kaligarič</p>