Slovenske ladje - Maribor

Motorna čezoceanska večnamenska ladja MARIBOR je bila tretja v seriji petih sestrskih ladij, ki jih je Splošna plovba naročila na Japonskem leta 1976 in 1977. Poleg nje so bile naročene še ladje Kamnik, Velenje, Kranj in Celje.<br> <br>Zgrajene so bile v japonski ladjedelnici Mitsui Engineering &amp; Shipbuilding Co. Ltd. v Osaki. Splošna plovba se je glede na potrebe svoje takratne linije okoli sveta odločila za gradnjo izboljšane verzije standardnega tipa ladje Concord 18, ki je poleg prevoza splošnega (generalnega) in razsutega tovora omogočala tudi prevoze kontejnerjev in težkih tovorov.<br> <br>Vseh pet ladij je imelo avtomatizirano strojnico, kontrolo glavnega motorja s poveljniškega mosta, sodobne komunikacijske in navigacijske naprave, med drugim prvič v zgodovini Splošne plovbe tudi napravo za določanje položaja ladje s satelitom.<br> <br>Čeprav je bila namenjena predvsem potrebam linije okoli sveta, je bila zaposlena tudi v prosti plovbi, na liniji Mediteran–Pacifik–Mediteran, na koncu pa pri hčerinski družbi Splošne plovbe v Singapurju.<br> <br>Ladja Maribor, prva ladja s tem imenom v floti Splošne plovbe, zgrajena leta 1976, je za slovenskega ladjarja plula do leta 2009, ko je bila prodana na Kitajsko, kjer so jo istega leta razrezali.<br> <br>Dolga je bila 147,7 m, široka 22,9 m, njena nosilnost je bila 18.487 ton (BT 12.117, NT 7.304), poganjal jo je dizelski motor Burmeister &amp; Wain / Mitsui moči 6,913 kW (9.400 KS), plula je s hitrostjo 13,5 vozla (navtičnih milj na uro).<br> <br>Duška Žitko, Jože Utenkar