​​​

 

 

Slovenske ladje

Slovenske ladje

0 €
Datum izida:26.5.2016 22:00:00
Oblikovanje:Matjaž Učakar
Motiv:Piran
Tisk:Agencija za komercijalnu djelatnost d.o.o., Zagreb, Hrvaška
Izvedba:Štiribarvni ofset v bloku z 1 znamko
Papir:Tullis Russell Chancellor Litho PVA RMS GUM, 102 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Okvirno 14 : 14
Ilustracija:Matjaž Učakar
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Slovenske ladje

<p>Čezoceanska tovorna motorna ladja Piran je bila prva<br>popolnoma nova ladja, zgrajena in kupljena v lastnem<br>aranžmaju, ki se je leta 1959 pridružila floti Splošne plovbe.<br>Nekaj časa ni bila le največja slovenska tovorna ladja, pač<br>pa tudi največja ladja jugoslovanske trgovske flote. Naše<br>mednarodno prevozniško podjetje jo je uporabljalo v prosti<br>plovbi, kot prva ladja podjetja je opravila tudi potovanje na<br>novi liniji okoli sveta.</p><p><br>Zgrajena je bila v ladjedelnici Hakodate Dock Co. Ltd.,<br>Hakodate, na Japonskem leta 1959, kjer so februarja leta<br>1956 popravili v neurju hudo poškodovano ladjo Rog in<br>ohranili dobre poslovne stike.</p><p><br>Ladja Piran je bila dolga 158,2 m, njena širina je bila 19,7 m,<br>imela je nosilnost 16.076 ton (BRT 10.562, NRT 6.136),<br>poganjal jo je motor s 5.295 kW (7.101 KS), plula pa je s<br>hitrostjo 13,5 vozla (navtičnih milj na uro).</p><p><br>Splošna plovba je z ladjo Piran, ki je prevažala generalne in<br>razsute tovore, upravljala do leta 1986, ko jo je prodala kot<br>»staro železo« Slovenskim železarnam. Istega leta je bila v<br>Splitu tudi razrezana.</p><p><br>Prihod popolnoma nove, moderne ladje v Piranski zaliv, pred<br>mesto, kjer je imela Splošna plovba Piran sedež, je bil poleti<br>leta 1959 velik in pomemben zgodovinski dogodek ne le<br>za takratno SR Slovenijo, temveč celo za SFR Jugoslavijo.<br>Ovekovečili so ga številni fotografski in filmski posnetki.</p><p>&#160;</p><p><br>Duška Žitko</p>