Slovenske ladje

Druga znamka iz serije priložnostnih znamk SLOVENSKE LADJE predstavlja tovorno parno ladjo Rog, prvo slovensko čezoceanko. Zgrajena je bila med drugo svetovno vojno, leta 1944, v Kanadi, kot serijsko grajena ladja tipa Liberty za konvojske transporte. Splošna plovba jo je kupila v ustanovnem letu podjetja, leta 1954.<br>Njena dolžina je bila 134,6 m, širina 17,3 m, nosilnost 10.310 ton. Nakup ladje Rog je napovedal samozavestne korake Splošne plovbe v svetovnem pomorskem prometu, saj je bila prva slovenska čezoceanska ladja, ki je pod poveljstvom kapitana dolge plovbe Baldomirja Podgornika in s 43-člansko posadko (od junija 1955 do maja 1956) obplula svet in marca 1956 tudi kot prva jugoslovanska ladja pristala v pristanišču Tsingtao na Kitajskem. Pred tem jo je februarja 1956 v Tihem oceanu zajel tajfun, v katerem so se s posadkami vred potopile štiri ladje, ladja Rog pa je izgubila enega člana posadke, se iztrgala iz pogubnih razmer in kot prva jugoslovanska ladja pristala tudi v pristanišču Hakodate na japonskem otoku Hokaido, kjer so v tamkajšnji ladjedelnici popravili poškodbe, nastale v tajfunu. Ladja Rog je bila prodana leta 1966, do tedaj pa je veljala za šolsko ladjo slovenskih pomorščakov kadetov in pripravnikov, ki so na njej pridobivali prva znanja in izkušnje.<br>Razrezana je bila leta 1969 v Kaohsiungu na Tajvanu.<br>Duška Žitko