Zlati cipelj

<p>Telo je vretenaste oblike ter malo bočno stisnjeno. Zraste lahko</p><p>do približno 45 cm.</p><p><br>Zgornja ustnica je tanka. Ima eno zlato pego na škržnem </p><p>poklopcu, velikokrat tudi eno manjšo za očesom. Prsne plavuti</p><p>so dolge ter zašiljene (brez črne lise na začetku plavuti). Glava</p><p>je široka ter na vrhu sploščena. Hrbet je sivo modre barve. Boki</p><p>so srebrnkasti, trebuh je bele barve. Vzdolžne linije so temne, </p><p>bolj ali manj zelo izražene. To je riba, ki živi v priobalnem pasu </p><p>ter predvsem na kamnitem litoralu, vendar se giblje tudi med </p><p>rečnimi estuarji (izlivi) ter lagunami. Pri določanju vrst, ki </p><p>pripadajo rodu »Liza« lahko pride zaradi njihove podobnosti</p><p>do pomote. Ta vrsta je najlažje določljiva oz. najbolj </p><p>razpoznavna zaradi že omenjene zlate pege na škržnem</p><p>poklopcu. Od vseh vrst cipljev se ta najraje zadržuje v slani </p><p>vodi.</p><p><br>Meso te vrste ribe je najbolj cenjeno v zimskem času, ko<br>tradicionalno poteka izlov cipljev v Portoroškem zalivu.</p><p>&#160;</p><p>Avtorja&#58; Vanja Bončina in Valter Žiža</p>