Glavata kareta

<p>Morski plazilec z oklepom, ki se deli na zgornji ščit (karapakas)</p><p>in spodnji ščit (plastron). Določitev te vrste je zelo enostavna, </p><p>saj je zgornji ščit sestavljen iz petih parov rebrnih plošč. Hrbtni </p><p>ščit je rdečkasto rjave barve, trebušni ščit pa je rumene barve. </p><p>&#160;</p><p>Živi prek 80 let. Zraste lahko čez 1,00 m, tehta pa lahko več </p><p>kot 200 kg. Spolno dozori z 20 do 30 leti. Kot vse morske </p><p>želve tudi glavata kareta vsakih nekaj let odlaga od 80 do </p><p>150 jajc na kopnem v topel in vlažen pesek. V enem </p><p>gnezdilnem letu ima lahko od tri do štiri gnezda.</p><p>&#160;</p><p>Želve nimajo zob. Na čeljustih imajo močen roževinast kljun, s<br>katerim razkosajo ali zdrobijo svoj plen. Glavata kareta je </p><p>mesojeda. Hrani se s spužvami, meduzami, raki, mehkužci in </p><p>ribami. Večkrat jo lahko vidimo obraščeno z raki vitičnjaki. </p><p>Želve dihajo s pljuči in morajo približno vsako uro na površino</p><p>po zrak.</p><p><br>Glavata kareta je hladnokrvna. Ko se približuje zima, postane</p><p>želva vse manj aktivna in se odseli iz Severnega Jadrana v </p><p>toplejša morja. Glavata kareta je razširjena v toplih priobalnih</p><p>morjih po vsem svetu. Kot vse vrste morskih želv je tudi </p><p>glavata kareta ogrožena zaradi uničevanja peščenih plaž, na</p><p>katerih gnezdijo, turizma, onesnaževanja morja z odpadki, </p><p>ulova z ribolovnimi orodji, kot so koče, parangali, stoječe </p><p>mreže.</p><p>&#160;</p><p>Avtorja&#58; Vanja Bončina in Valter Žiža</p>