Postojnska jama

<p align="left">Postojnska jama je najbolj znamenita jama v Evropi s pol milijona<br>obiskovalcev letno. V dvestoletni zgodovini turizma jo je zaradi<br>lepih kapnikov občudovalo 35 milijonov ljudi, med njimi 150 kraljev.<br>Razprostira se na 21 kilometrih. Ogled jame je že 141 let omogočen<br>z jamsko železnico. Je zibelka biospeleologije in območje z<br>največjo pestrostjo jamskih živali na svetu, saj so poleg človeške<br>ribice prav tu našli prvega jamskega hroščka drobnovratnika in še<br>100 ostalih vrst jamskih živali.</p><p align="left"><br>Do pojava razglednic je imela že dolgo turistično tradicijo. Število<br>poslanih razglednic iz Postojne je močno naraslo ob binkoštih<br>in velikem šmarnu, ko so v jami prirejali množične prireditve s<br>plesom. Jamska uprava je zato na avstrijsko trgovsko ministrstvo<br>na Dunaju naslovila pobudo za odprtje poštnega urada v jami. 15.<br>avgusta 1899 so ob Plesni dvorani, 500 metrov od vhoda v jamo,<br>odprli prvi podzemni poštni urad na svetu in uporabili poštni žig<br>»ADELSBERGER GROTTE – POSTOJNSKA JAMA«. Poštni urad<br>je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno,<br>saj so takrat na binkoštni ponedeljek odposlali rekordnih 75 tisoč<br>razglednic, nato pa dnevno med 6 in 11 tisoč. Tudi med prvo svetovno<br>vojno, ko je bil v Postojni sedež avstro-ogrskega poveljstva za soško<br>fronto, je podzemni poštni urad obratoval in nadaljeval z delom med<br>leti 1922 in 1927, po priključitvi Postojne Kraljevini Italiji. Takrat so v<br>njem uporabljali poštni žig »POSTUMIA (GROTTE)«. Maja 1927 so<br>zgradili drugi podzemni poštni urad v Koncertni dvorani, 1400 metrov<br>od vhoda v jamo, ki je deloval do leta 1945.</p><p><br>Postojnska jama d.d. Postojna</p>