70. obletnica ograditve Ljubljane z bodečo žico

<p>V Evropi je že poldrugo leto divjala&#160; vojna, ko sta nacistična in fašistična Nemčija in Italija aprila 1941 napadli našo domovino, jo okupirali in si jo razdelili. Ko so italijanski okupatorji spoznali, da je Ljubljana središče odporniškega gibanja in boja, so izdelali načrt, kako bi mesto ločili od ostalih območij okupirane Slovenije in onemogočili osvobodilno gibanje.</p><p>&#160;</p><p>Konec januarja 1942 so začeli Ljubljano ograjevati z žično zaporo. Okrog mesta so razpeli skoraj 2 metra visoko žico in zgradili več utrdb in stražarnic. Žična zapora je bila najprej dolga 18 km, do konca maja pa so jo zgradili okrog celotnega mesta. Takrat je začela veljati&#160; prepoved izhoda iz mesta. V mesto in iz mesta so smeli prihajati posamezniki s posebnimi dovolilnicami&#160; le skozi 11 prehodov na vpadnicah. Okupator je zagrozil, da bodo na vsakogar, ki bo skušal nelegalno priti prek ograde,&#160; streljali podnevi po enem pozivu, ponoči pa brez poziva.</p><p>&#160;</p><p>Ljubljana je bila neke vrste ograjeno taborišče vse do osvoboditve 9. maja 1945. Šele takrat je bila odstranjena žica in podrti bunkerji, ki so opozarjali na trpljenje ljudi in njihov odpor ter prizadevanja za osvoboditev.</p><p>Žično ograjo so nadomestila drevesa, ki kot zeleni prstan objemajo mesto.</p><p>Danes je na trasi žične zapore&#160; Pot spominov in tovarištva, enkraten zgodovinski spomenik, ki<br>je hkrati tudi spomenik oblikovane narave in največja urejena zelena rekreacijska površina&#160; Ljubljane. Vsako leto se na dan osvoboditve mesta po Poti odvija množična prireditev &quot;Pohod ob žici&quot;.</p><p>&#160;</p><p>Nuša Kerševan, predsednica Društva Zeleni prstan<br></p>