080 14 00
<p>V Parizu je bilo v zgodovini sklenjenih več različnih mednarodnih pogodb in mirovnih sporazumov. S pojmom Pariška pogodba največkrat označujemo Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki so jo na predlog francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana podpisali v Parizu 18. aprila 1951. Pogodba, ki so jo sklenile Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in takratna Zvezna republika Nemčija, je začela veljati 26. julija 1952 in je veljala do 23. julija 2005. Ustanovitev skupnosti je pomenila začetek uresničevanja vizije prizadevanja za mir in preseganje nacionalizmov v Evropi, ki je bila v izčrpanih državah po koncu druge svetovne vojne vedno bolj prisotna. <br>Uspešno sodelovanje v Skupnosti za premog in jeklo so države, ki so jo ustanovile, šest let kasneje nadgradile z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo. Obe pogodbi sta bili podpisani istega dne v Rimu in se ju je prijelo ime Rimski pogodbi. S podpisom teh pogodb je bila dejansko začrtana pot širšega povezovanja evropskih držav. Pariška pogodba je bila tako formalni začetek procesa, katerega končni rezultat je Evropska unija, zato je obletnica njenega podpisa za vse članice EU pomemben datum. </p><p>                                                                                                    </p><p>Mag. Bojan Bračič<br></p>