EUROPA – pismo

<b>Pismo</b><p>Čeprav ima beseda pismo več pomenov, se večina ob njej spomni na popisan list papirja, vložen v ovojnico, ki jo oddamo pošti, da jo ta prenese naslovniku; gre za posredno komunikacijo med pošiljateljem in naslovnikom. Komunikacija med posamezniki je eden od osnovnih dejavnikov človekovega kulturnega razvoja. Poleg neposredne se je že pred tisočletji pokazala potreba tudi za komunikacijo s pomočjo posrednikov, saj so se le tako lahko povezovali ljudje na širšem območju. Takšno sporazumevanje na daljavo je pospešila iznajdba pisav, prenašanje pisanih sporočil pa je že blizu današnji predstavi o pismu. Prva pisma so bila seveda drugačna od danes uveljavljene oblike. Za najstarejša najdena pisma veljajo glinene ploščice, popisane s klinopisom in vložene v posebne ovitke iz gline. S kraljevega dvora v Mezopotamiji so jih prenesli trgovci in drugi slučajni prenašalci v Kapadokijo (v današnji Turčiji) med 3000 in 1500 leti pred našim štetjem. Kasnejša pisma so imela obliko z voskom prevlečenih tablic, papirusovih in pergamentnih zvitkov ter drugih predmetov, na katere so zapisovali sporočila. Razvoj poštnih služb in množičnejša izdelava in uporaba papirja po letu 1500 sta prinesla spremembe tudi pri pismih. Njihovo obliko je narekovala zaupnost vsebine pisma. Začetna pisma, napisana na listu papirja, so naredili tako, da so list enostavno prepognili na različne načine in končne robove med seboj zlepili. V drugih primerih so zložen list zvezali z vrvico ali trakom, ki ga je bilo treba pri odpiranju pretrgati. Različni načini zapiranja pisemskih sporočil so končno pripeljali do pisemskega ovitka, ki je v večini primerov dovolj varen način zaščite sporočila, ki ga oddamo v prenos javni poštni organizaciji ali zasebnemu kurirju. Po mnenju nekaterih raziskovalcev poštne zgodovine lahko za prehod k uporabi pisemskih ovojnic štejemo Mulreadyjevi ovojnici, ki sta prišli v promet hkrati s črnim penijem. Takšno obliko pisma poznamo še danes.Pisma, ki so mnogo stoletij pomenila temeljno komunikacijo na daljavo, v letih velikega razvoja elektronike in uporabe svetovnega spleta počasi izgubljajo svojo veljavo. Vendar se ni bati, da bi jo kdaj v celoti izgubila, saj vsa sodobna občila še dolgo ne bodo na voljo vsem prebivalcem, predvsem pa nobeden najsodobnejših medijev nikoli ne bo mogel nadomestiti topline z roko napisanega sporočila na pisemskem papirju. <p>Mag. Bojan Bračič