Minerali - Aragonit

<b>ARAGONIT</b><p>Slovenske kraške jame so svetovno znane tudi po svojem kapniškem okrasju. Voda, obogatena z ogljikovim dioksidom iz ozračja in predvsem iz prsti raztaplja zakrasele kamnine, predvsem apnence in manj dolomite nad kraškimi jamami. V njih se zaradi izhajanja ogljikovega dioksida iz vode izločajo minerali kot skorjasta siga v najrazličnejših oblikah. Večinoma jih tvori mineral kalcit, aragonit je redek. Slovenski najpomembnejši naravni spomenik z aragonitnimi kristali, ki so predstavljeni na znamki, je Ravenska jama pri Cerknem. Do 10 cm dolgi igličasti kristali tvorijo žarkaste kopuče po jamskem stropu in stenah. Aragonit je poimenoval mineralog Werner po španski pokrajini Aragón že leta 1796. Po kemijski sestavi je to kalcijev karbonat – CaCO3, tako kot kalcit in vaterit. Aragonit se loči od njiju po prostorski razporeditvi atomov v kristalni rešetki. To je vzrok za različne oblike in simetrije kristalov in njegovo večjo trdoto in gostoto ter drugačno razkolnost. Ortorombična kristalna rešetka določa aragonitnim kristalom stebričaste in igličaste oblike. Vzporedno rastoči kristalčki se lahko združujejo v nepravilne vejaste kapniške oblike. Ukrivljeni sigasti in kristalni vejasti skupki, ki na videz ne sledijo gravitaciji, so heliktiti. Več aragonita nastaja pri višjih jamskih temperaturah. Pri nas ga v redkih jamah omogoča posebna kemijska sestava tamkajšnjih vod. Ko v njej prevladuje magnezij, ta zavre rast kalcita in namesto njega se izloča aragonit. Aragonit se lahko izloča tudi iz ohlajajoče se vode ob nekaterih toplih izvirih. Z menjavanjem prirastnic aragonita in organskih snovi v nekaterih školjkah nastanejo biseri. Aragonit tvori večino školjčnih lupin in polžje hišice ter skelete koral. <p> Dr. Uroš Herlec