Z žlico po Sloveniji - Haloški ftič (puran)

<b>Haloški ftič, kvasenica</b><p>Kulinarično in gastronomsko podobo Slovenije sooblikujejo tudi Haloze, najjužnejša gričevnata pokrajina v severovzhodni Sloveniji z izjemnimi pogoji za vinogradništvo. In kjer je dobro vino, so ponavadi tudi jedi, ki skupaj z vini sooblikujejo vsakdanjike in praznike prebivalcev. Severovzhodna Slovenija je »domovina« najrazličnejših pogač in med njimi je v Halozah najbolj razširjena »kvaseníca«, imenovana tudi »haloška gibanica«. Kvašeno testo razvaljajo ali povlečejo v okroglo obliko in do odebeljenega roba namažejo s skuto iz kravjega mleka, kislo smetano in jajci ter spečejo. Kvasenice so jed ob večjih delih v vinogradu ali na polju, predvsem pa nepogrešljive ob praznikih. Danes imajo značaj regionalne jedi, ki jo postrežejo v gostilnah ali na turističnih kmetijah domačim in tujim turistom.Izrazita praznična jed pa je »haloški ftič«. To je pečeni puran (ali purica), ki je v Halozah nadomestil v času martinovanja (11. november) tradicionalno pečeno gos ali raco. Slastno pečene purane so pekli v pečeh, ponekod so jih tudi nadevali s kostanji ali z jabolki. Vendar pa prav v Halozah martinovanje ni bilo samo praznik vinske letine ampak so nekateri gospodarji praznovali tudi »domlatke«. To so bile zabave za vse mlatiče in druge delavce, ki so sodelovali pri delu na polju in pri žetvi. Če je bila žetev obilnejša, je bila temu primerno obilna tudi pojedina z zabavo, petjem in plesom. <p> Prof. dr. Janez Bogataj