Redne znamke iz serije Sadne vrste v Sloveniji

<b>Kaki (Diospyrus kaki L.) </b><p>Kaki je sadno drevo iz družine Diospyros. Izvira iz Kitajske, kjer so v dolgih stoletjih vzgajanja razvili več kot dva tisoč sort. Zelo zgodaj so ga prenesli tudi na Japonsko in v Korejo, kjer so razvili dodatne sorte. V 14. stoletju bi naj prinesel kaki v Evropo Marko Polo, v sredini 18. stoletja pa so ga prinesli v Ameriko (Kalifornija). V svetu ga poznajo pod imenom kaki, v špansko govorečih državah caqui, v Izraelu pravijo sadežem Sharon fruit. V angleškem jeziku uporabljajo ime persimmon, ki je nastalo iz indijanskega imena za vrsto Diospyrus virginiana, ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike. Kakiju ustrezajo območja z zmernimi zimami in blagimi poletji. V Sloveniji najbolje uspeva v Istri in na Primorskem, vse pogosteje pa ga najdemo povsod, kjer raste vinska trta. Poročajo tudi o uspešni gojenju na robu Ljubljanske kotline (Kamnik, Domžale). Na znamki je prikazan slovenski kaki, ki je temnejši od uvoženih zaradi vsebnosti antocianov. Kaki je eno ali večstebelno listnato drevo. Doseže višino do 8 m, enako široka je njegova krošnja. Veje so razmeroma krhke in jih močnejši veter lahko polomi. Listi jajčaste oblike so nameščeni izmenično. V začetku so bledo rumenozeleni, kasneje potemnijo do sijoče zelene. V zmerni jeseni postanejo rumeni, oranžni in rdeči. Iz svežih ali iz posušenih listov se lahko pripravi čaj. Majhni cvetovi, obdani z zelenimi čašnimi listi, zrastejo iz listnih pazduh na enoletnem lesu. Ženski cvetovi so enojni in svetlorumene barve, medtem ko so moški obarvani rožnato. Na vejici je eden do pet cvetov. Ženski cvetovi rastejo posamično, medtem ko so moški običajno v skupinah po tri. Kakijeva drevesa so ali moška ali ženska, nekatera drevesa pa imajo obe vrsti cvetov. Na moških rastlinah se občasno pojavijo popolni dvospolni cvetovi, ki dajejo netipične plodove, obstajajo pa tudi drevesa z vsemi tremi tip cvetov. Spol drevesa se lahko spreminja iz leta v leto. Opraševanje opravijo čebele ali drugi insekti, saj so cvetovi dober vir nektarja, možna pa je oprašitev tudi s pomočjo vetra. Mnoge sorte so partenokarpične (razvoj ploda brez oploditve), čeprav nekatere podnebne razmere zahtevajo oprašitev. Sadeži so, v odvisnosti od sorte, različno veliki in različnih oblik. Razdelimo jih v dve skupini. V prvi skupini imajo zreli sadeži čvrsto meso in so brez jedkega okusa. Uživamo jih lahko kot jabolka, če jih pustimo, da se malo zmehčajo, so še okusnejši. So srednje veliki, ovalne ali kvadratne oblike, podobni paradižniku. Barva variira od svetlooranžne do temnooranžnordeče. Hranimo jih lahko v temnem in hladnem prostoru od dva do štiri mesece. Drugo skupino predstavljajo sorte, katerih sadeži morajo popolnoma dozoreti, sicer je njihovo meso jedko in neokusno. Šele ko je meso želatinasto, so zreli in uporabni. Plodovi kakija so bogati z glukozo in drugimi sladkorji, vsebujejo pa tudi proteine in vitamine. Ugotovljeno je njihovo zdravilno učinkovanje predvsem pri boleznih prebavnega sistema. Kaki je relativno neproblematičen, čeprav lahko nekateri škodljivci včasih povzročijo probleme. Nekaterim drugim škodljivcem se je pred več kot desetletjem pridružil medeči škržat (Metcalfa pruinosa Say). Je rumenozelene do rjave ali celo črne barve. Običajno je prekrit z belim, praškastim voskom, ki mu daje belosiv ali modrikastozelen videz. Ima veliki izraziti krili, ki tvorita nekakšno streho nad 6 do 13 mm dolgim telesom. Iz jajčec, ki prezimijo, se spomladi izležejo bube. So brez kril in so prekrite z voščenimi nitkami podobnimi volni. Hranijo se posamezno ali v rojih z nežnimi poganjki in lahko uničijo mlade rastline, pri starejših pa povzročajo uvelost. Odrasli osebki se pojavijo junija ali julija in so prisotni do jeseni. Jajca odlagajo v serijah v razpoke na lubju. Vsako leto je samo ena generacija. Medečega škržata najdemo pri nas tudi na drugih drevesih (beli javor, gaber, rdeči dren, navadna kalina, sadna drevesa itd.), vinski trti in zelenjavi. Ker pri nas nima avtohtonega naravnega sovražnika, se počasi, a vztrajno širi. Zanimivo je, da