Z žlico po Sloveniji - Tünka z mesom

<b>Z žlico po Sloveniji - Prlekija<br>Ajdov krapec, prleška tünka, prleška gibanica</b><p>Severovzhodna slovenska pokrajina Prlekija se ponaša z izjemnimi gastronomskimi posebnostmi, od katerih smo za motive na znamkah izbrali tri jedi. Najprej ajdov krapec, izvrstno pogačo, pripravljeno iz razvaljanega ajdovega testa, namazanega z nadevom iz skute in kisle smetane. Tako pripravljena pogača se speče v krušni peči ali v pekaču v pečici in je za uživanje najboljša, ko je še topla. Ajdove krapce ponudijo v Prlekiji ob različnih priložnostih, tudi za dobrodošlico ali pri pokušnji prleških vin. Tünka ali »kibla« je hrastova deža ali čeber, v katerem hranijo na poseben način konzervirano svinjsko meso in mesne izdelke, zadelane z zaseko ali »zábelom«. Meso po suhem soljenju najprej zalijejo s slanico ali »pacom« in ga prelagajo vsak dan. Ta postopek traja od deset do štirinajst dni. Potem meso narahlo dimijo, ga po nekaj dneh obrišejo in spečejo. Tako pripravljeno meso po posebnem vrstnem redu zložijo v tünko in ga zadelajo z zaseko. Zaseko za tünko pripravljajo na dva načina, in sicer z barjenjem ali pečenjem slanine, ki ji nekateri dodajo tudi nekaj čebule. V tünko zlagajo tudi klobase in salame. Ob jemanju posameznih kosov mesa iz tünke je vedno treba zelo dobro zadelati in potlačiti zaseko, ki tako zagotavlja, da ostane meso kakovostno vse leto. Prleška gibanica je ena od značilnih prazničnih jedi, ki jo uvrščamo v kategorijo sladkih pogač. Pripravijo jo iz vlečenega testa, zloženega v več plasteh (»gibih«), med katerimi je nadev iz skute, kisle smetane in jajc. V novejšem času dodajajo nekatere gospodinje tudi rozine. Gibanice pečejo neposredno v pečeh ali v plitvih okroglih lončenih pekačih, za uživanje pa je najslajša takoj po končani peki, torej še topla.<p> Dr. Janez Bogataj