Fosili - Oligocenska riba

<b>Oligocenska riba</b><p>Skoraj pred dvajsetimi leti so v oligocenskih plasteh v okolici Slivja pri Olimju geologi Geološkega zavoda iz Ljubljane našli ribo kostnico. Primerek izredno lepo ohranjene ribe je dolg 21 cm. Na hrbtni in na trebušni plavuti ima izrazite koščene trne. Ponekod so ohranjeni sledovi kože. Glava je nekoliko stisnjena, vendar dobro ohranjena. Fosil je bil najden v lističavem laporovcu, ki je bil razgaljen le kratek čas, ko so širili cesto. Danes je cestni usek popolnoma zarasel in živa skala ni več vidna. Ohranjena sta oba dela fosila, ker se je plošča laporovca razdvojila po sredini. V lističavem laporovcu so bile najdene še številne ribje luskice, manjše ribe in tudi rastlinski ostanki. Drobni fosili kokoliti, ki živijo samo v morju, dokazujejo, da je kamnina nastajala v morskem okolju. Fosil je razmeroma dobro ohranjen, vendar kljub temu še nima pravega znanstvenega imena. Leta 1986 so jo določili kot Zeus robustus. Vrsto je prvi opisal leta 1891 hrvaški geolog D. Gorjanovič po najdbi iz oligocenskih plasti v okolici Hrastnika in kasneje ni bila več najdena na drugih mestih. Pred nekaj leti je strokovnjak za družino Zeusidae zatrdil, da riba ne pripada rodu Zeus. Zato je leta 1998 A. Ramovš v reviji Proteus demantiral svojo prvotno določitev in zapisal, da gre za rod Lates brez vrstnega imena. Nekateri so mnenja, da lahko pripada tudi rodu Serranus.Fosilna riba je shranjena v zbirki na Katedri za geologijo in paleontologijo ljubljanske univerze. Ker še nima znanstvenega imena, jo bomo zaenkrat vodili kot slovensko oligocensko ribo. <p>Jernej Pavšič