Oljčna muha

<b>OLJKA (Olea europaea L.)</b><p>Oljka je ena najstarejših gojenih sadnih vrst. Divje oljke so bile znane že v prazgodovini, prava oljčna drevesa pa so uspevala že 6000 let pred našim štetjem. Oljka je sveto drevo, simbol miru in znanosti, zmage in božjega razsvetljenja. Oljkarstvo se je pri nas močno razmahnilo v času Beneške republike in doseglo vrh v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Po hudi pozebi, ki je nasade oljk prizadela v letu 1929, se je pridelava močno zmanjšala. Ponovno oživljanje pridelave oljk se je z načrtnim delom začelo po letu 1980. Ko govorimo o oljkarstvu v Sloveniji, mislimo predvsem na oljkarstvo v Slovenski Istri. To območje je ena najsevernejših leg, kjer še uspeva oljka. Oljčna olja, pridelana v Sloveniji, imajo značilno aromo, predvsem pa ugodnejšo sestavo maščobnih kislin, kot olja južnejših pridelovalnih območij. Zdravilne lastnosti oljčnega olja je poznal že Hipokrat. Že takrat je veljalo, da vsakodnevno zaužitje žlice surovega oljčnega olja krepi organizem in odganja tegobe. Še dandanes so ohranjene glinene posode, v katerih so oljčno olje včasih hranili. V socvetju oljke je od 10 do 25 majhnih belih cvetov, vsak cvet pa je sestavljen iz pestiča in dveh prašnikov. Čas cvetenja je odvisen od klimatskih razmer in sorte. Oljka cveti od druge polovice maja do sredine junija. Večina sort je samoneoplodnih, zato moramo v nasade posaditi tudi opraševalne sorte. Istrska belica je najbolj zastopana sorta oljke pri nas. Odlikuje se po manjši občutljivosti za nizke temperature, dobri rodnosti in oljnatosti. Po nekaterih podatkih izhaja iz Boljunca in Doline v zaledju Trsta. Rast drevesa je pokončna in metlasta. Pozno zarodi in pozno dozoreva (od sredine novembra do sredine decembra). Plodovi so precej debeli. Ob obiranju so običajno svetlo zelene barve, ki kasneje preko temno rdečkaste barve potemni do skoraj črne. V polni rodnosti rodi redno in zelo dobro. Sorta je namenjena predvsem predelavi v olje. Oljnatost istrske belice je v primerjavi z drugimi sortami zelo velika. Olje je sveže, grenko in pikantno in je primerno za mešanje z blažjimi olji drugih sort. Najbolj znan in gospodarsko najpomembnejši škodljivec oljk je oljčna muha (Bactrocera oleae Gmel.), ki lahko povzroči tudi popoln izpad pridelka. Povzroča črvivost plodov. V naših klimatskih razmerah ima oljčna muha dva do tri rodove letno. Oljčna muha je dolga približno 5 mm. Ima velike zelene oči, telo rumeno rjave barve in značilno trikotno belo liso na zadnjem delu oprsja. Odrasla muha odloži od 200 do 300 jajčec, praviloma po eno v plod. Iz jajčec se izležejo ličinke (žerke). Hranijo se z mesom oljčnih plodov. Napadeni plodovi pred zorenjem odpadejo in niso primerni za predelavo. Sorte oljke so različne občutljive za napad oljčne muhe.<p> Dr. Franci Štampar