Sadne vrste v Sloveniji - Redhaven

<b>BRESKEV (Prunus persica L.)</p></b><p>Breskev je pomembna vrsta v pridelavi sadja v Sloveniji. Nasadi so razširjeni predvsem v Vipavski dolini, Goriških brdih in delih slovenske Istre.</p><p>V osrednjem delu Slovenije breskev gojimo še v okolici Brežic in Krškega in v manjši meri tudi na območju Slovenskih goric. Breskev najdemo seveda tudi v številnih vrtovih. Pri breskvah poznamo številne sorte, ki imajo srednje debele do debele plodove z rahlo dlakavo ali gladko, živo rdečo ali rumeno-rdečo povrhnico. Meso je zelo sočno, aromatično, rumeno-oranžne ali celo bele barve. Sortiment breskev, ki ga imamo pri nas v pridelavi, je izjemno širok, tudi zaradi tega, ker breskve zorijo od sredine junija pa vse tja do prvih dni oktobra.<br>Breskev ima srednje velike do velike cvetove, ki so rožaste ali zvončaste oblike. Cvetovi zvončaste oblike so rdeče barve, venčni listi pa so majhni. Ti cvetovi so veliko manj privlačni. Rožasti cvetovi so veliki, petali so rožnate barve in zelo opazni ob cvetenju breskev.<br>Breskev je samoplodna sadna vrsta. Čebele pa oprašijo večino breskovih cvetov.<br>Listne uši pri breskvah lahko povzročijo veliko škodo, saj lahko preprečijo normalen razvoj poganjkov, posledično pa se zmanjša tudi listna površina. Siva breskova uš (Myzus persicae) je dolga 2 mm in je olivne ali rumenkasto zelene barve. Prezimi v obliki črnih, drobnih svetlečih jajčec, ki jih samice odložijo okrog brstov. Konec februarja ali v začetku marca se razvijejo uši, ki povzročajo veliko škodo na rastočih mladikah. Konec maja sa pojavijo krilate oblike, ki se selijo na druge rastline. V jeseni se zopet vrnejo na breskve in odložijo zimska jajčeca.<br>Sorta redhaven je najbolj razširjena sorta breskev v Sloveniji. Dobro prenaša zimske temperature, zadovoljivo pa tudi spomladanske pozebe. Znana je predvsem po odlični rodnosti. Plod je srednje debel in rumeno rdeč. Kožica je rahlo dlakava. Meso je zelo sočno, sladko kiselkastega okusa, rumene barve in precej aromatično. Dobro se loči od koščice. Zori ob koncu druge dekade julija.<p>Dr. Franci Štampar