Vozila (100-letnica prve vožnje ljubljanskega tramvaja)

<b>Tramvajski voz št. 5 električne cestne železnice v Ljubljani</b><p>Industrijska revolucija je povzročila vrsto radikalnih sprememb v življenju ljudi, tudi v prometu. </p><p> Prvo rešitev prometnih zagat v mestih so prinesli omnibusi, veliki zaprti vozovi, ki so s parom konj prevažali potnike iz enega dela mesta v drugi. Toda slabo vzdrževane in kotanjaste ceste so bile slaba prometna rešitev. Zato so se v ZDA domislili, da bi po cestah napeljali tirnice, ter s tem zmanjšali trenje koles, hkrati pa dosegli tudi udobnejšo vožnjo. Cestna železnica ali tramvaj je bil rojen!<br>Preobrat v razvoju tramvaja je pomenil izum Wernerja von Siemensa in njegova uporaba elektrike za pogon tramvaja. Prvemu takemu tramvaju v Berlinu so sledila vsa večja mesta v Evropi in seveda ga je želela imeti tudi Ljubljana. Že v osemdesetih letih predpreteklega stoletja so se dogovarjali o njem, a ostalo je le pri besedah.<br>Leta 1898 zgrajena velika elektrarna na parni pogon v Ljubljani je v začetku prinašala izgubo. Iskanje novega potrošnika električnega toka je pripeljalo do tramvaja. Koncesijo so podelili podjetju Siemens &amp; Halske z Dunaja, ki pa je od predvidenih 12 prog zgradilo le tri v skupni dolžini 5200 metrov. Dne 6. septembra 1901 je brez posebnih slovesnosti začel v Ljubljani uradno voziti tramvaj. Ljubljana se je s tem uvrstila med prva mesta monarhije, ki so imela električno gnani tramvaj, na Slovenskem pa smo dobili prvo vozilo na električni pogon.<br>Stari belo rdeči vozovi so se potem, ko jih je prevzela mestna občina, spremenili v belo zelene, kakršni so ostali do konca obratovanja, do druge svetovne vojne. Po osvoboditvi je od starih vozov obratoval le voz št. 5 kot potujoča delavnica. Leta 1956 je našel svoj počitek v Tehniškem muzeju Slovenije. Danes stoji tam restavriran v izgledu svojih prvih dni obratovanja, kot ga vidimo tudi na znamki.<p>Mag. Tadej Brate