Minerali in fosili - Fluorit B

<b>FLUORIT</b><p>Mineral fluorit je kalcijev fluorid, CaF2. Ime izvira iz latinske besede flúo (tečem), saj ga dodajamo rudam za lažje taljenje. Staro slovensko ime za fluorit je jedavec, saj je osnovna surovina za izdelavo fluorovodikove kisline, s katero jedkamo steklo.</p><p>Fluorit kristalí kubično v heksakisoktaedrični simetriji (m3m). Ima trdoto 4 po Mohsovi lestvici, gostoto 3,1-3,2 g/cm3, steklast sijaj in belo barvo črte. Je prozoren do prosojen. Ima popolno razkolnost po ploskvah oktaedra in luskast do neraven lom. Fluoriti iz nekaterih nahajališč so lahko močno fluorescentni.<br>Za zbiralce je zelo zanimiv, saj ima pogosto razvite kombinacije različnih ploskev in lahko nastopa v pestrih barvah, kot so&#58; vijolična, svetlo do temno zelena, zelenkasto modra, rumena, rjava, rožnata, škrlatna, rdeča, modra, bela in črna.<br>Na znamkah je vzorec, najden pri vasi Potok nad Selško dolino. Poleg vijoličnih kristalov v obliki kocke so bili najdeni tudi zelenkasti in brezbarvni prozorni kristali. Večinoma so kristali veliki le nekaj milimetrov. Izjemoma dosežejo vijolični kristali do 3 in zeleni do 4 cm. Hitrejša rast na kristalnih robovih je povzročila skeletno strukturo. Hitro spreminjajoči se pogoji so povzročili rast kristalov po conah, kar je opazno na desnem kristalčku na znamki. Razmeroma pogostno je dvojčično zraščanje po oktaedru, ki ga prikazuje risba na ovitku prvega dne. Nahajališče je del slovenske dediščine nežive narave. Ohranimo ga!<br>Znamki fluorita sta prvi stereoskopski znamki. Omogočata prostorsko opazovanje minerala (simulacijo tridimenzionalnega gledanja), saj sta točki opazovanja kristalčkov fluorita (fotografskih posnetkov) zamaknjeni za kot 9 stopinj.<br>Na znamki upodobljen primerek je v zbirki najditelja Vilija Rakovca.<p>Uroš Herlec