Minerali/fosili - Dravit

Mineral dravit je magnezijev turmalin, ki ima značilno medeno rjavo do temno rjavo ali skoraj črno barvo. O rjavem turmalinu, najdenem v Dobravi pri Dravogradu, piše že Zeparovich v leksikonu o mineralih leta 1873. Po reki Dravi ga je leta 1883 poimenoval znani cesarsko-kraljevi mineralog Tschermak. Zaradi velike trdote (od 7-7,5 po Mohsovi lestvici) so prozorni turmalini živih barv cenjeni dragi kamni. Pri nas doslej najdeni draviti zaradi razpokanosti in slabe prozornosti niso bili primerni za brušenje in draguljarstvo. Redki draviti brez vključkov so prozorni, drugi le prosojni, vsi pa imajo steklast ali na prelomnih ploskvah smolnat sijaj. Gostota dravita je 3,0 - 3,15 g/cm3. Ima nejasno razkolnost in školjkast lom. Nastopa v stebričastih kristalih s prevladujočo tristrano in podrejeno šeststrano prizmo. Velikost kristalov je največkrat okrog 1 centimetra, največji primerki so merili okrog 10 cm.<br>Turmalini ob spremembi temperature ali pritiska sproščajo električni naboj, zato se uporabljajo v merilni tehniki visokih pritiskov. <br>Na področju Strojne nastopa dravit v debelo ali drobnozrnati, lesketajoči metamorfni kamnini, bele do belozelene barve. Vzorci slovenskega dravita so med zbiralci mineralov in v muzejih po svetu posebej cenjeni, saj gre za svetovno znano &quot;tipično&quot; nahajališče, od koder je bil mineral prvič opisan in poimenovan, in pa zaradi lepih oblik, značilne barve in barvnega kontrasta s kamnino, v kateri nastopa. Dravit in nahajališče Dobrava pri Dravogradu sodita v slovensko dediščino nežive narave.<br>Zanimivo je naključje, da so do sedaj največje in najbolj znano nahajališče kristalov dravita Yinniethara v daljni Zahodni Avstraliji našli in odkopali Slovenci - družina Soklič z Bleda.<p>Mag. Uroš Herlec<br>