Živalstvo - konji (Lipicanec)

<b>KONJI</b><p>Družina konji (Equidae) spada med rastlinojede sesalce, lihoprste kopitarje. Prednik konja (Eohippus) je bil gozdna žival, velika kot lisica. V razvoju, dolgem približno 40 milijonov let, je zaradi spremembe življenjskega okolja in načina prehranjevanja dobil današnjo podobo. Od mnogih vrst in podvrst prednikov konja se je ohranil samo rod Equus, v katerega spadajo razen konj (Equus Cabalus) še osli, polosli in zebre.<br>Človek je pričel udomačevati konja pred približno 6000 leti. Domače konje delimo na polnokrvne konje, toplokrvne, hladnokrvne ter male konje in ponije. Posebej plemeniti in elegantni, običajno pa tudi zelo temperamentni, so polnokrvni konji, ki so bistveno prispevali k ustvarjanju številnih pasem današnjih toplokrvnih konj. Hladnokrvni konji se od toplokrvnih razlikujejo po večji teži in bolj čokati obliki. So okornejši, močnejši, vzdržljivejši in imajo običajno močneje razvito zaščitno dlako.<br>Sedanje številne pasme konj (prek 250) so večinoma nastale s križanjem polnokrvnih konj z lahkimi domačimi konji. Na določenih območjih imajo nekatere pasme že zelo dolgo tradicijo vzreje ter po njih nosijo tudi ime. <p><b>Lipicanec</b><br>Konji te plemenite pasme so nastali v kobilarni Lipica, ki jo je za potrebe lastnih konjušnic v Gradcu ustanovil nadvojvoda Karel leta 1580. S križanjem španskih, napolitanskih, arabskih in drugih žrebcev z domačimi kraškimi kobilami je nastal srednje velik, močan in dolg konj, izredno vzdržljiv ter vsestransko uporaben za kmečka dela, ježo ter prav posebej za vleko kočij. Žrebeta so ob rojstvu rjave, lisičje ali mišje barve in kasneje postopoma pobelijo. Konji so izredno primerni za dresuro in sodijo med najelegantnejše jahalne in vozne konje. Lipicance redijo privatni rejci širom po svetu in v tujini je tudi nekaj tradicionalnih kobilarn. V Lipici rojena žrebeta nosijo na levi ličnici žig L.<p>Mag. Bojan Bračič,<br>Borut Trapečar, dr. vet.med.<br>