Živalstvo - konji (Slovenski toplokrvni konj)

<b>KONJI</b><p>Družina konji (Equidae) spada med rastlinojede sesalce, lihoprste kopitarje. Prednik konja (Eohippus) je bil gozdna žival, velika kot lisica. V razvoju, dolgem približno 40 milijonov let, je zaradi spremembe življenjskega okolja in načina prehranjevanja dobil današnjo podobo. Od mnogih vrst in podvrst prednikov konja se je ohranil samo rod Equus, v katerega spadajo razen konj (Equus Cabalus) še osli, polosli in zebre.<br>Človek je pričel udomačevati konja pred približno 6000 leti. Domače konje delimo na polnokrvne konje, toplokrvne, hladnokrvne ter male konje in ponije. Posebej plemeniti in elegantni, običajno pa tudi zelo temperamentni, so polnokrvni konji, ki so bistveno prispevali k ustvarjanju številnih pasem današnjih toplokrvnih konj. Hladnokrvni konji se od toplokrvnih razlikujejo po večji teži in bolj čokati obliki. So okornejši, močnejši, vzdržljivejši in imajo običajno močneje razvito zaščitno dlako.<br>Sedanje številne pasme konj (prek 250) so večinoma nastale s križanjem polnokrvnih konj z lahkimi domačimi konji. Na določenih območjih imajo nekatere pasme že zelo dolgo tradicijo vzreje ter po njih nosijo tudi ime. <p><b>Slovenski toplokrvni konj</b><br>Po tem, ko se je z razvojem kmetijske mehanizacije konj prelevil iz človekovega tovariša pri delu v sodobnega človekovega prijatelja pri rekreaciji in športu, je bilo v Slovenijo v zadnjem desetletju uvoženih veliko kobil toplokrvnih pasem. Njihovi potomci s plemenskimi žrebci nemških toplokrvnih pasem (predvsem hanoveransko in holštajnsko) ter angleškimi polnokrvnimi žrebci dobivajo žig in so vključeni v rodovniške knjige slovenskih toplokrvnih konj. Torej je to pasma, ki šele nastaja. Vzrejajo jih kot športne konje za rekreativno in terensko jahanje, preskakovanje ovir in druge vrste konjeniškega športa pa tudi za vleko kočij.<p>Mag. Bojan Bračič,<br>Borut Trapečar, dr. vet.med.<br>