Minerali/Fosili
<b>Cinabarit in živo srebro / Idrija</b><p>Mineral cinabarit je živosrebrov sulfid (HgS) s 86,2 odstotka živega srebra. Po kristalnih oblikah in simetrijskih elementih pripada trigonalni trapezoedrični vrsti simetrije. Najpogosteje nastopajo romboedrski in ploščičasti kristali. Ime izvira iz Indije, kjer beseda »kinabaris« pomeni rdeča smola. Cenili so ga že antični slikarji. Prepoznaven je po svetli do temno rdeči »cinobrasti« ali tudi »vermilion« barvi, škrlatni barvi raze, veliki gostoti (8,0 - 8,2 g/cm3 ) in popolni razkolnosti. Pogosto je prosojen, redko prozoren. Čisti kristali imajo diamanten do kovinski sijaj, drobnozrnat pa je moten ali temen, kadar vsebuje primesi gline ali organske snovi.<br>Kristali cinabarita sodijo v najpomembnejšo dediščino nežive narave v Sloveniji. V mineraloških zbirkah po svetu so zelo cenjeni zaradi redkosti, žive barve in zanimivih kombinacij kristalnih ploskev. Redki presegajo velikost enega centimetra. Najpogosteje so veliki le nekaj milimetrov.<br>Živo srebro (Hg) je samorodna prvina. Ime hydrargyrum, ki v latinščini pomeni srebrnkasto tekočino, mu je dal Teophrast leta 315 pr. n. št. Med kovinami je posebnež, saj je pri sobni temperaturi tekoče. Med minerale ga prištevamo, ko preide iz tekočega v trdno stanje s kristalizacijo v trigonalne – romboedrične kristale pri temperaturi minus 39°C. <br>Prepoznavno je po srebrno belih kapljicah s kovinskim sijajem in veliko gostoto: 13,6 g/cm3. Živo srebro je redko, pogosto ga najdemo skupaj s cinabaritom. Ker je hlapljivo in strupeno, ga v zbirkah hranimo v neprodušno zaprtih prozornih posodah. Cinabarit in samorodno živo srebro sta edina vira živega srebra. Le-to se uporablja za usmernike v elektroindustriji in industriji merilnih instrumentov, v industriji eksplozivov ter kot katalizator v kemijski industriji, pri pridobivanju srebra in zlata iz rud ter v amalgamih v zobozdravstvu (zalivke). Zaradi pozno spoznane škodljivosti se v farmaciji in proizvodnji pesticidov in herbicidov uporablja le še v zelo omejenem obsegu. <br>V količinah zanimivih za gospodarstvo nastopa cinabarit le redkokje. V idrijskem rudišču se s samorodnim živim srebrom pojavljata v kamninah karbonske, permske in spodnje ter srednjetriasne starosti. Cinabarit je pogostejši v razpokanih triasnih apnencih in dolomitih.<br>Območje rudišča je dolgo okrog 1500 m in široko od 300 do 600 m. V globino sega do 450 m. Odprtih je bilo okrog 120 km rovov na petnajstih obzorjih. Najnižje je bilo okrog 30 m pod gladino morja. <br>Samorodno živo srebro so v Idriji naključno odkrili leta 1490. V petstoletni zgodovini izkoriščanja rudnika je bilo odkopanih 12,757 milijonov ton rude. Od tega je bilo živega srebra 144.828 ton ali okrog 13 % vse dosedanje svetovne proizvodnje, kar postavlja idrijski rudnik na drugo mesto, za španski Almaden. Zaradi zmanjšane uporabe živega srebra in s tem padca cen na svetovnem trgu so ga začeli leta 1988 postopoma zapirati.<br>Petstoletno rudarjenje je omogočilo razcvet rudarskega mesta Idrije. Od leta 1575, v času ko je postal lastnina avstrijske habsburške monarhije, je imel še poseben strateški in finančni pomen. Rudnik je bil vrhunsko kadrovsko in tehnično opremljen. Skupaj z rudnikom in mestom so se razvijali geologija in rudarstvo, pa tudi medicina dela. Ob rudniku se je kot dopolnilna dejavnost razvila domača umetniška obrt – izdelovanje idrijskih čipk. Omogočil je razvoj kulturne in prosvetne dejavnosti, na kar kaže postavitev prvega gledališča na Kranjskem leta 1769 in prva slovenska realka leta 1901.<br>Mesto Idrija z okolico je čudovit spomenik naravne, tehnične in kulturne dediščine vreden podrobnega ogleda.<p>Mag. Uroš Herlec, geolog<br>