​​​

 

 

Umetnost - Avgust Černigoj - Kostumski osnutek

Umetnost - Avgust Černigoj - Kostumski osnutek

0 €
Datum izida:10.9.1998 22:00:00
Oblikovanje:Novi kolektivizem
Motiv:Kostumski osnutek
Tisk:DELO Tiskarna d. d.
Izvedba:4-barvni ofset
Papir:Chancellor oba free L.S.PVA GMD 100 g, gumiran
Velikost:
Zobčanje:grebenasto
Ilustracija:
Fotografija:
Pošta:
Poštna številka:

Umetnost - Avgust Černigoj - Kostumski osnutek

<b>Avgust Černigoj<br>Ob 100. obletnici umetnikovega rojstva</b><p>Avgust Černigoj se je rodil 24.avgusta 1898 slovenskim staršem v Trstu. Po zaključeni srednji umetno- obrtni šoli v Trstu se je jeseni 1922 leta odpravil na študij na likovno akademijo v Munchen. Od tam ga je- kot edinega Slovenca, ki je obiskoval to šolo- vedoželjnost pripeljala v Weimar, na znamenito šolo Bauhaus, v kateri so si pod vizionarskim vodstvom Walterja Gropiusa in s sodelovanjem prominentnih profesorjev (kot so&#58;Johannes Itten, Laszlo Moholy- Nagy, Vasilij Kandinski, Paul Klee...) prizadevali premostiti za 19.stoletje značilen prepad med likovno umetnostjo in umetno obrtjo, med umetnostjo in tehniko ter ju medsebojno povezati.<br>Kratko, a intenzivno preživeto weimarsko obdobje, je prelomno vplivalo na njegov umetniški razvoj ter vtisnilo neizbrisen in prepoznaven pečat tako njegovi osebnosti kot večini njegovih del. Navdušil se je za abstrakcijo, ki sta jo takrat na Bauhausu zastopala Kandinski in Klee, predvsem pa za konstruktivizem, ki ga je iz Rusije posredoval Kandinski (avtor prve abstraktne slike), čigar oddelek je obiskoval Černigoj. Konstruktivističnim načelom je bolj ali manj svobodno ostal zvest vse svoje življenje.<br>Že v munchenskem obdobju se je preko pianistke Karmele Kosovelove v pismih seznanil z njenim bratom, revolucionarnim pesnikom Srečkom Kosovelom, v njem prepoznal sorodnega, k napredku in k iskanju novih vrednot stremečega duha ter se namesto v Trst vrnil v Ljubljano. Prežet s konstruktivizmom je avgusta 1924 v prostorih srednje tehniške šole (na kateri je v naslednjem šolskem letu tudi poučeval) pripravil prvo konstruktivistično razstavo. Baročna Ljubljana, kot jo je sam imenoval, ki je komajda sprejela ekspresionizem, je doživela ob pogledu na razstavljene arhitekturne makete, reliefe in skulpture, predvsem pa na posamezne dele strojev, delavsko obleko in številne, nekatere celo narobe obrnjene politično- umetniške parole pravi šok in ni znala ne takrat in še dolgo kasneje ne pravilno razumeti, kritično ovrednotiti in kontekstualno umestiti Černigojevega dela.<br>Vendar se Černigoj, obdan z vztrajnostjo in pogumom, v iskanju novih poti (in somišljenikov) ni bal odstopanja od ustaljenih smeri. V svojem najbolj intenzivnem avantgardističnem delovanju je pustil za seboj vrsto različnih sledi in vzpodbud.<br>Jeseni 1925 se je bil - politično pregnan - prisiljen vrniti v Trst, kjer je za slovensko gledališče Ljudski oder pri Svetem Jakobu zasnoval vrsto kostumov in konstruktivističnih scen, s katerimi je razbijal iluzijo odrskega prostora. Spregledati tudi ne gre njegovega sodelovanja z avantgardističnim režiserjem Ferdom Delakom in njegovim Novim odrom ter revijo Tank. <br>Da bi preživel, se je med leti1927-1937 zaposlil v tržaški ladjedelnici kot navaden pleskar in dekorater prekooceank. Med drugo svetovno vojno je poslikal več primorskih cerkva (Drežnica, Štivan pri Devinu, Knežak, Košana...), izredno pomembno pa je njegovo dolgoletno pedagoško delo. Po letu1946 je do upokojitve 1970 leta poučeval risanje na slovenski realni gimnaziji in učiteljišču v Trstu. Za časa življenja je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel tudi nekaj nagrad, med njimi 1978 leta Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zadnjih pet let svojega življenja je preživel v Lipici, kjer v galeriji, ki nosi umetnikovo ime, hranijo preko 1400 njegovih del. Umrl je 17. novembra 1985 leta v Sežani, kjer je tudi pokopan.<br>V slovensko likovno umetnost je zanesel pomembno novost&#58; kolaž oziroma lepljenko, s katero ni ustvaril le nove likovne vrednote, temveč je hkrati začel preporod v načinu sprejemanja umetnine. Vsaj za slovenske razmere je Černigoj že zgodaj pristal na brezpredmetno slikarstvo in se hitro približal svetovnim pobudnikom informela.<br>In vendar, tako kot je od nastanka do izida Kosovelovih Integralov moralo preteči 40 let, se zdi, da tudi Černigojev čas še ni prišel. Kot človeka in kot umetnika so Černigoja pretežni del življenja spremljale trde in težavne življenjske