Umetnost - slikar Jožef Tominc

<p><b>Jožef Tominc / G. Tominz<br>Ob 130. obletnici slikarjeve smrti</b><p>Rodil se je 6. julija 1790 slovenskim staršem v Gorici, umrl 22. aprila 1866 na Gradišču pri Prvačini. Učil se je pri lokalnem slikarju Karlu Kebru, leta 1803 je zapustil Gorico, 1809. je s priporočilom nadvojvodinje Mariane Avstrijske odšel v Rim. kjer se je od 1810. do 1817 učil in bival pri slikarju Domenicu Contiju Bazzaniju. Tu je tudi spoznal svojo bodoči ženo Mario Ricci. Na rimski Akademiji sv.Luka je leta 1814 prejel srebrno medaljo. Leta 1818 je obiskal Neapelj, nato pa se je z družino vrnil v Gorico. Leta 1819 je odpotoval na Dunaj, od 1821. do 1823 je ustvarjal v Ljubljani, predvsem portrete meščanov in udeležencev ljubljanskega kongresa 1821. Od leta 1831 je živel v Trstu, kjer je slovel kot spreten slikar, ki je na primer leta 1836 v petindvajsetih dneh portretiral petindvajset angleških mornariških oficirjev. V Gorico se je leta 1855 vrnil poln slave in denarja, nato pa je odšel na bratovo posestvo na Gradišču, kjer je imel atelje in kjer je skoraj slep umrl.Sam se je imenoval &quot;mojster portretnega slikarstva&quot;, ob njegovi smrti pa je takratni župnik zapisal ob rob matične knjige&#58; slavni slikar.<p>Tominčeva dela vključujejo verske podobe, eno krajino, portrete posamičnih oseb in skupin odraslih in otrok. Mnogokrat je portrete poživljal v ozadju s pogledi na mesto ali deželo, kjer so portretiranci živeli. Včasih so upodobljeni tudi s predmeti, ki razkrivajo njihov poklic&#58; mornariški, bančniški, trgovski, zdravniški i.pd.Sam se je hudomušno upodobil s papirjem v roki na stranišču. Mikali so ga tudi preprosti ljudje, kot na primer tržaški ostrigar vaški učitelj Zuan Parussola itn. V Narodni galeriji v Ljubljani so znani portreti Grofica Cecilija Auersperg, Dama s kamelijo, Portret slikarjevega očeta in drugi. Njegova dela so razstavljena tudi v Trstu v Muzeju Revoltella, v Pokrajinskem muzeju v Gorici, v raznih cerkvah in zasebnih zbirkah v Sloveniji, Italiji, v Avstriji in na Danskem.<p>Na Tominčev slog je vplivalo rimsko slikarstvo z začetka 19.stoletja, avstrijski bidermajer, vzorci nazarencev in grafičnih predlog. Njegovo delo je oblikovalo tudi mladostne stvaritve slikarjev Matevža Langusa in Mihaela Stroja.<p> Portret družine Moscon, 1829<br>olje na platnu, 110 x 162 cm,<br>sign. in dat.d.sp.&#58; G.Tominz fece 1829<br>Narodna galerija v Ljubljani<br><p>Tri praznično oblečene in z nakitom olepšane dame so zbrane ob kavi na terasi. Dragocene porcelanaste skodelice in pladenj odsevajo na politirani mizi. Na levi strani v ozadju je krajina z reko, na desni pa park s cipresami in drugim drevjem, s katerimi je Tominc mnogokrat poživljal portrete. Na terasni ograji stoji steklena posoda z zlatimi ribami. Nekoliko nesmiselno odseva na posodi balkonsko okno. Vidimo ga pomaknjeno na levo stran namesto v sredino.Tri dame - starejša je Marija Anna Barbara baronica Welserheim, stoječa je Barbara baronica Moscon, mlajša je ena vnukinj te družine - pomenijo tako imenovani skupinski družinski portret. Na desni spodaj se je slikar podpisal&#58; &quot;G.Tominz fece 1829&quot; (G iuseppe Tominz ustvaril 1829).Slika je bila dolga leta last družine Frölich, ki je živela v Trstu. Narodna galerija v Ljubljani je sliko kupila 1928 v Gradcu kot imenitno stvaritev slikarja slovenskega rodu. Na sliki še zaznamo rahli vpliv rimskega klasicizma, zlasti na skoraj kiparsko obdelanih figurah in hladnih barvah, vendar že z znamenji avstrijskega bidermajerja, ki se razkriva z nošo in idiličnim družabnim razpoloženjem.<p>dr.Ksenija Rozman<br>