Božič

<b>BOŽIČ<p>Brezjanska Marija pomagaj</b><p>Zgodovina romarskega svetišča na Brezjah<br>Brezje, majhno naselje na robu Brezjanskega polja, je Slovencem in tujcem znano predvsem zaradi romarskega svetišča in podobe Marije pomagaj. Med številnimi romarskimi kraji v Sloveniji ima Brezje prav gotovo največji sloves in je najbolj obiskana romarska cerkev.Vas Brezje je bila prvič omenjena leta 1350. Že v 15. stoletju je v kraju stala podružna cerkev sv. Vida. Tej so leta 1772 prizidali kapelo sv. Antona Puščavnika, leta 1800 pa je mošenjski župnik Urban Ažbe dal cerkvi prizidati še Marijino kapelo, ki jo je leta 1814 znotraj poslikal Leopold Layer. Kapela je kmalu postala priljubljen kraj zbiranja, še posebej pa so se k Marijini podobi zatekali po duhovno pomoč ljudje v času francoske zasedbe.<br>Iz ohranjenega pisma župnika Ažbeta, ki ga je ob veliki noči leta 1811 pisal svojemu prijatelju Francu Julijanu, izvemo, da je v prostem času k Marijini podobi iz okoliških vasi prihajalo toliko ljudi in tako pogosto, da jih polovica ni mogla v cerkev, maševalo pa je tudi do pet tujih duhovnikov.<br>Nenavadna ozdravljenja leta 1863 so močno vplivala na razširjenje romanj. Čeprav je okrajno glavarstvo v Radovljici leta 1866 zaradi nevarnosti širjenja kolere romanja prepovedalo, to ni zaustavilo obiskovalcev. Romarjev je bilo čedalje več, zato je cerkev postala premajhna. Tako so v letih 1889-1900 po načrtih stavbenika Roberta Mikovitza in pod vodstvom arhitekta Faleschinija zgradili novo, novorenesančno cerkev in vanjo vključili tudi kapelo Matere božje. Brezje je postalo še bolj znano, ko je škof Anton Bonaventura Jeglič leta 1907 slovesno kronal milostno podobo Marije pomagaj. Papež. Janez Pavel II. je 5. oktobra 1988 cerkev povzdignil v baziliko.<p><b>Zgodovina Brezjanske podobe Marije pomagaj</b><p>Po legendi naj bi milostno podobo Marije pomagaj leta 1814 po zaobljubi naslikal kranjski slikar Leopold Layer (1752-1828), in sicer v ječi, kamor naj bi ga bili zaradi ponarejanja denarja zaprli Francozi.Iz ohranjenega pisma župnika Ažbeta je razvidno, da je v Marijini kapeli na Brezjah že pred tem bila Marijina podoba, ki so jo častili romarji. Kot je domneval Josip Dostal, je Layer ni naslikal šele v ječi, temveč leta 1800 ob gradnji kapele, saj ni verjetno, da bi župnik Ažbe tako priljubljeno češčeno Marijino podobo zamenjal z novo. Res pa se je Leopold Layer v svoji stiski zaobljubil, da bo kapelo Matere božje na Brezjah, če srečno pride iz zapora, poslikal. Ko so Francozi odšli, je bil Layer predčasno izpuščen in je izpolnil svojo obljubo, kar potrjuje tudi napis na oboku&#58; &quot;Leopoldus Layer pinxit ex voto (Leopold Layer slikal iz zaobljube.)&quot;. Brezjanska Marija pomagaj ni popolnoma izvirno delo Leopolda Layerja (ali morda celo njegovega brata Valentina (1763-1810), ki je bil prav tako slikar), pač pa jo je kopiral po znameniti predlogi slikarja Luka Cranacha (1472-1553).Župnik Urban Ažbe je teologijo študiral v Innsbrucku, tam tudi doktoriral in potem še pet let služboval v briksenški škofiji. Prav verjetno je, da je poznal Cranachovo podobo Marije pomagaj. Ostala mu je v spominu in pri srcu in si jo je izbral za novo kapelo na Brezjah.<p><b>Ikonografska vsebina</b><p>Ikonografsko imajo različni tipi Marijinih podob svoje korenine na vzhodu. Poročila o resničnih podobah Marije segajo v sredo prvega tisočletja. Po tradiciji naj bi tudi evangelist Luka naslikal Marijo, ko je bila še živa. Na vzhodu je bilo več slik, o katerih so trdili, da so Lukove, ali kopije slik.Podobo stoječe ali sedeče, celopostavne ali dopasne Marije, ki v naročju drži Jezusa in si ga pritiska na lice, medtem ko jo Jezus objema ali boža, imenujejo na vzhodu Glykofilusa ali Eleusa (gr. usmiljena, tista, ki milostno pomaga). Neka stara legenda pripoveduje&#58; Ko je Herod sklenil pomoriti nedolžne otročiče, se je sv. Jožefu prikazal angel in mu naročil, naj zbeži v Egipt. Tudi Marija je bila opomnjena. Ko je bedela pri spečem, šele nekaj tednov starem Jezusu, se je ta dvignil v njenem naročju, se povzpel k njenemu vratu, se ga pr