700-letnica svetišča Matere Božje v Lorettu

<b>Romarske poti in pomen romanj</b></p><p>Današnji čas je spet čas spoomina. Nekaj let nazaj je bila vsa naša pozornost usmerjena v novosti. Potešila naj bi nas le novost in bili smo lačni vsega novega. Zdaj postaja novo tisto, kar ima korenine, veljavo dobiva modrost in izkušnja je spet cenjena. Današnji človek spet roma. Romajo celo neverni, romajo iščoči, zaljubljeni, stari in bolni. Romajo dužine, romajo ljudstva. Ko se človek poda na romanje, stopi na pot in ve, da ga bo nekam pripeljala, da bo prišel do neke postaje, da ga na koncu nekdo pričakuje. Z romarske poti se vrača drugačen, kot je šel na pot. V sebi gleda, kar je videl, ostaja mu neka nova gotovost smisla. Romanje zbližuje in povezuje, z njega se človek nikoli ne vrača sam. V prošnji romarjev in njihovi zahvali izginjajo vse meje in ovire. Pogosto so romarska svetišča skoraj v središču, okoli katerega se ljudje stisnejo kot okoli omizja. Takšno je na primer pri nas Brezje. Druga velika romarska svetišča so spet na kraju, kjer se stikajo različni svetovi. To velja tudi za naš, slovenski prostor&#58; Ptujska gora, Višarje, Trsat, Svetagora...<p><b>Kratka zgodovina svetišča v Loretu</b></p><p>Takšno romarsko svetišče je v Loretu, čudovitem mestecu na italijanski strani Jadranskega morja. Tam je hiša matere božje, dom Device Marije, ki je obenem najbolj obiskana Marijina božja pot v Italiji. Sveta hiša, imenovana tudi nazareška hišica, naj bi bila sem prenesena pred sedemsto leti (1294) iz Palestine, potem ko je nekaj časa (1291-1294) stala na Trsatu. Ista Sveta hiša, v kateri je nadangel Gabrijel oznanil Mariji, da bo spočela in rodila Sina, Odrešenika sveta, stoji zdaj pod kupolo bazilike v Loretu. Tradicija loretskega ali lauretanskega svetišča sega daleč nazaj. Leta 1291 se je s popolnim neuspehom končala zadnja križarska vojna. Križarji so bili dokončno pregnani iz Palestine in v tisti čas nas popelje izročilo&#58; sveti angeli naj bi prinesli sveto hišo božje matere iz Palestine najprej v Ilirijo. Se pravi, da je sveta relikvija najprej pristala na vzhodni strani Jadranskega morja. Vendar le za kratek čas, kajti tri leta pozneje so jo prenesli v Loreto. Letos je tako začetek enoletnega slavja sedemsto letnice, odkar je bila sveta relikvija prenesena v Loreto. Praznično leto se prične z 10.decembrom 1994 in konča z 10. decembrom 1995.Na podlagi številnih študij sklepamo, da je bila sveta hiša prepeljana v Loreto z ladjo, ki je odplula iz Svete dežele nekje ob koncu križarskih vojn. Takrat so križarji verjetno skušali odpeljati s seboj, kar se je le dalo, da bi tako svete predmete zavarovali pred, tako so razmišljali križarji, popolnim razbitjem in opustošenjem s strani prihajajočih muslimanov. Odkrit je bil celo dokument, ki sega v september 1294 in ki govori o Niceforu Angeliu, epirskem despotu, ki naj bi dal svoji hčerki ob poroki z neapeljskim kraljem Carlom II. med drugim za doto tudi &quot;svete kamne, ki so jih prinesli od hiše Naše Gospe Device in Matere božje&quot;.<br>Torej tu ne gre za to, da bi prenesli hišo kot tako, temveč naj bi v resnici prepeljali kamne in hišo na novo postavili. V prid temu govori dvoje&#58; v kamne so vklesani določeni &quot;grafiti&quot;, ki dejansko kažejo na judovsko-krščanski izvor. Se pravi, da je precej verjetno, da so bili kamni res prepeljani iz Palestine in da so iz prvega judovsko-krščanskega okolja. Druga zanimivost je, kako je bila hiša postavljena, brez temeljev in kar na staro cesto, ki služi za bolj ali manj trdno podlago. <br>Prvotni, pristni zidovi hiše so visoki približno tri metre, vse drugo je poznejsa gradnja. Precej lep obok je sicer iz leta 1536, gotovo pa je bil postavljen zato, da bi ves prostor dobil bolj bogoslužen pečat. Tudi marmornata obloga, ki pravzaprav pokriva prvotne kamne, je bila dodana pozneje. Čeprav je bil papež Julij II. naročil to delo in so ga opravili po Bramantejevi zamisli veliki italijanski renesančni mojstri, je kljub vsemu prav marmor tisti, ki nekako skrije palestinske kamne.<br>Najtežje obdobje za lauretansko pobožnost in torej tudi za samo romarsko središče je bilo obdobje protestants