300. obletnica ustanovitve Academie operosorum

<b>ACADEMIA OPEROSORUM LABACENSIUM</b><p>Prav v letu Valvasorjeve smrti,1693, je v Ljubljani nastala znanstvena akademija. Imenovala se je &quot;Academia operosorum Labacensium&quot; (Akademija delavnih Ljubljančanov). Leta 1701 je pri njej izšla v latinščini pisana knjižica, iz katere je razvidno, da je akademija ob ustanovitvi združevala 23 znanstvenikov, ki so bili po rodu pretežno Slovenci, po poklicu pa pravniki, zdravniki in duhovniki. Njen prvi predsednik je bil doktor cerkvenega prava, znanstvenik in pesnik Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), ki je s škofom Sigismundom Krištofom Herbersteinom ter dekanom in generalnim vikarjem Janezom Antonom Dolničarjem leta 1701 ustanovil v Ljubljani prvo javno - zdaj Semeniško - knjižnico. Drugi pomembnejši in najbolj delavni člani so bili&#58; zgodovinar Janez Gregor Dolničar, zdravniki Marko Grbec, Janez Krstnik Brložnik in Janez Andrej Coppini ter juristi Janez Štefan Florijančič, Franc Erazem Hohenwart, Janez Jurij Hočevar, Frančišek Krištof Bogataj in Jurij Gladič; ter še drugi. Sami sebe so imenovali&quot;apes&quot; (čebele), njihovo akademijsko geslo pa je bilo &quot;nobis atque aliis operosi&quot; (nam in drugim - delavni). Akademija je imela svoja pravila o namenu društva in o pogojih sprejema v njeno članstvo; med pogoji je bila jasno izražena zahteva po univerzitetni izobrazbi kandidata. Svoja dela so operosi pisali v latinščini. Objavili so dolgo vrsto zgodovinskih, domoznanskih, biografskih, medicinskih in astronomskih razprav in knjig. Večina teh del obravnava snovi, ki se posredno ali neposredno nanašajo na slovensko ozemlje. Zaradi vsega povedanega Academio operosorum z vso pravico uvrščamo v kulturno dediščino slovenskega naroda in jo štejemo za predhodnico današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<p>Academia operosorum je okoli leta 1725 začasno zamrla. Toda že leta 1779 so jo obnovili slovenski prosvetljenci&#58; šolnik in jezikoslovec Blaž Kumerdej, prevajalec biblije Jurij Japelj, pesnik, urednik in izdajatelj prvega almanaha slovenskih posvetnih pesmi Feliks Dev, magister kirurgije Anton Makovic, zgodovinar, dramatik in prevajalec Anton Tomaž Linhart, jezikoslovec oče Marko Pohlin, bibliotekar Franc Ksaverij Paradiž; in še kakih deset drugih članov. Vsi ti so v naslednjih dveh desetletjih ustvarili dolgo vrsto znanstvenih in umetniških del z različnih področij ustvarjalnosti. Toda medtem, ko je bila prva Academia operosorum po duhu še humanistična, po jezikovni strani še latinska, po zavesti glavnih članov še kranjsko-domovinska, je bila ta druga, obnovljena akademija po duhu prosvetljenska, po rabi jezika in po svojih narodno-prosvetiteljskih namenih pa že izrazito slovenska.<br>