250. obletnica prevoda Nouvega zákona Števana Küzmiča

<p>​</p><p>&#160;</p><p>Nouvi zákon je najpomembnejša protestantska verska knjiga med »Mürom i Rábom prebívajoucsi szlovenov«. Izšel je v drugi polovici leta 1771&#160; v&#160; nemškem Halleju ‒ v Bakoševem pismu je 4. julija 1771 zapisano, da še zbirajo sredstva za tisk. Gre za prvi prevod Svetega pisma iz stare grščine v slovenščino (zdaj oprvics z Grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni).&#160; Izraz »slovenski« se je za naš jezik in narod v Prekmurju uporabljal prej kot na Kranjskem. </p><p>&#160;</p><p>Števan Küzmič je v Nouvem zákonu normiral prekmursko knjižno različico slovenskega jezika, ki ga je razlikovalno do kajkavskega »slovenskega« in osrednjeslovenskega »kranjskega«&#160; imenoval »stari slovenski jezik«. V Predgovoru je poudaril, da je prevajal »Szlovenszke knige« v »maternom jesiki« prekmurskih Slovencev ‒ narodnostno je povezal&#160; Prekmurce (Vogrszki szloveni), Kranjce (Krajnczi) in Štajerce (zdolnyi Stajerczi), njihove pokrajinske jezike pa je prepoznal za sorodne, a še vedno tako različne, da je opravičil prevod Svetega pisma v knjižno prekmurščino (Ár tej nasi vogrszki szlovenov jezik od vszej drügi doszta tühoga i szebi lasztivnoga mà) pred oblikovanjem enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja.</p><p>&#160;</p><p>Ponatisi Nouvega zákona brez Predgovora, prvih slovenskih svetopisemskih&#160; splošnih uvodov in komentarjev, so izšli leta 1817 (Bratislava/Poson), 1848 (Kiseg/Kőszeg; Aleksander Terplan je dodal prevode psalmov /Knige ʼzoltárszke/), 1883 (Dunaj/Becz) in 1928 (Beograd).</p><p>&#160;</p><p>Red. prof. dr. Marko Jesenšek, </p><p>Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta</p><p>&#160;</p><p>&#160;</p>