70. obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor

<p>S poletjem 1942 je italijanski okupator z velikansko vojsko začel<br>obširno ofenzivo proti osvobodilnemu boju slovenskega naroda </p><p>po vsej Ljubljanski pokrajini. Nastopal je z najhujšim nasiljem&#58; </p><p>pobijal, požigal in bombardiral vasi, ropal ter izganjal ljudi v </p><p>koncentracijska taborišča. Najhujše med njimi je bilo taborišče </p><p>Kampor na Rabu.</p><p>&#160;</p><p>Taborišče so na hitro uredili julija 1942. Transporti so prihajali od </p><p>27. julija pa do sredine oktobra. Skozi kamporsko taborišče je šlo </p><p>okrog 15.000 slovenskih in hrvaških internirancev. Moške so ločili </p><p>od žensk, otrok in moških, starejših od 70 let. Natrpali so jih pod </p><p>izrabljene vojaške šotore, postlane s slamo, v katerih so poleti </p><p>trpeli hudo vročino, jeseni in pozimi pa veter, dež in mraz. </p><p>&#160;</p><p>Taborišče je 30. septembra med strašnim viharjem zalila voda. </p><p>V posebnem oddelku taborišča so bili nastanjeni Judje, vendar </p><p>so&#160;zanje bolje skrbeli kot za Slovence in Hrvate.</p><p>&#160;</p><p>Lakota in žeja, težke bivalne in slabe sanitarne razmere, uši, </p><p>bolezni in poniževanja so internirance izčrpavala telesno in </p><p>duševno. Doslej je bilo identificiranih 1.490 žrtev, pogosto </p><p>pa se jih navaja kar 4.641. Med novembrom 1942 in </p><p>januarjem&#160;1943 so del&#160;internirancev iz Kampora preselili v </p><p>izpraznjeno koncentracijsko taborišče Gonars. Na Rabu jih</p><p>je ostalo še okrog 5.000. Od tedaj so se razmere za </p><p>malenkost izboljšale.</p><p>&#160;</p><p>Januarja 1943 so v moškem taborišču ustanovili Osvobodilno </p><p>fronto, ki ji je uspelo sestaviti udarni bataljon. Ta je 10. </p><p>septembra 1943 razorožil italijansko posadko na otoku, 13. </p><p>septembra pa osvobodil še otok Cres. Pred odhodom z Raba </p><p>se je bataljon popolnil v brigado. Njen peti bataljon so tvorili </p><p>Judje. Brigada je odšla na Mašun, kjer je pred razpelom in </p><p>slovensko zastavo slovesno prisegla.</p><p><br>Leta 1953 je Slovenija ob sodelovanju Hrvaške po načrtih </p><p>arhitekta Eda Ravnikarja uredila pokopališče žrtev. </p><p>&#160;</p><p>Janez Kos</p>