Spletne prevare

Ker se nakupovanje v zadnjih letih vedno bolj seli na splet, spletni goljufi to spretno izkoriščajo. Predvsem v času povečanega nakupovanja (božični nakupi, črni petek) opažamo porast poskusov kraj podatkov kreditnih kartic.

 

Spletni goljufi pošiljajo lažna elektronska sporočila o prispelem paketu, za krinko pa uporabijo ime in podobo Pošte Slovenije ali drugih dostavnih podjetij. Poslana e-sporočila, ki samo na prvi pogled izgledajo pristna, vsebujejo obvestilo, da posameznika čaka paket, plačati je potrebno samo še nekaj malega za dostavo.

V sporočilu je povezava na lažno spletno stran, kjer je plačilo stroškov dostave mogoče samo s plačilno kartico. Spletna stran je ponarejena, opremljena z logotipi Pošte Slovenije z namenom zavajanja posameznika. Če vnesete zahtevane podatke iz vaše plačilne kartice, storilci v naslednjem koraku zahtevajo še potrditveno kodo, ki ste jo prejeli od banke s katero potrdite transakcijo. S tem nevede potrdite transakcijo, ki je praviloma bistveno višja od »nekaj malega«. Praviloma gre za zneske v višini nekaj 100€ oziroma do limita, ki ga omogoča kartica.

Spletni goljufi v tovrstnih prevarah ciljajo na množičnost in nepozornost prejemnikov tovrstnih lažnih sporočil. Pošljejo veliko število lažnih sporočil in računajo na to, da kar nekaj prejemnikov lažnih obvestil nakupuje preko spleta in nekateri od njih tudi dejansko pričakuje paket. Zaradi relativno majhnega zneska (nekaj €), posameznik v želji, da bi čim prej prejel naročeno spregleda da gre za prevaro.

Posameznike zato opozarjamo, naj bodo pozorni in tovrstna sporočila o prispelih pošiljkah bolj natančno preberejo in preverijo.

Kako preverimo ali gre za lažno sporočilo?

1. Zahteva po plačilu poštnine vnaprej

Pošta Slovenije v nobenem primeru ne zahteva plačila vnaprej, poštnina oz. odkupnina se vedno plača ob prevzemu paketa, neposredno pismonoši, na poštnem okencu, paketomatu ali na drugem prevzemnem mestu. Če je zahtevano plačilo poštnine vnaprej, edini način pa je plačilo s kartico, gre zagotovo za prevaro.

2. Preverite sprejemno številko

Če je v sporočilu navedena sprejemna številka, jo lahko stranke preverijo na spletni strani sledenje.posta.si, na kontaktnem centru (080 14 00) oziroma prek e-pošte info@posta.si in se tako prepričajo, ali pošiljka obstaja ali ne. Če sprejemna številka ni navedena ali za navedeno sprejemno številko pošiljka ne obstaja, zahtevano pa je plačilo, gre zagotovo za prevaro.

3. Preverite naslov pošiljatelja in lažno spletno stran

Če sporočilo ni prišlo iz uradnega naslova (iz domene @posta.si), potem je zagotovo prevara. Pošta Slovenije obvestila pošilja iz uradnih naslovov, kjer vsi vsebujejo domeno @posta.si.
Enako velja za spletno stran, ki je dostopna preko povezave. Če URL povezava do spletne strani ne vsebuje domene posta.si, bodite pravtako previdni, saj lahko gre za prevaro.

Kako ravnati?

1. Tovrstno sporočilo izbrišemo, nanj ne odgovarjamo, ne klikamo na povezave v takih sporočili, prav tako ne vnašamo podatkov o plačilnih karticah.

2. V primeru da pričakujemo pošiljko, vendar nismo prepričani ali gre za lažno ali pravo sporočilo, lahko sami preverimo sprejemno številko sledenje.posta.si ali pa sporočilo kot priponko (ne pošiljajte posnetkov ali fotografij zaslona) posredujete na info@posta.si.

3. Če ste kliknili na lažno spletno stran in vnesli podatke o plačilne kartice, potem nemudoma storite naslednje:

  • Nemudoma kontaktirajte svojo banko oz. klicni center za kartično poslovanje in povejte, kaj se je zgodilo. Banka uredi blokado kartice, morda lahko tudi prepreči izvršitev transakcije in s tem izgubo denarja.
  • V primeru, da je prišlo do transakcije in oškodovanja svetujemo, da podate prijavo na najbližjo policijsko postajo.
  • Posamezniki lahko tovrstna spletna oškodovanja prijavite tudi na SI-CERT (nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost).

Primeri lažnih sporočil ter lažnih spletnih strani

Lažno elektronsko sporočilo
Lažna spletna stran
Lažno elektronsko sporočilo
Posita IPPS Moj Paket PS Logistika EPPS Intereuropa