Čas je za zakonske spremembe na poštnem področju (STA intervju)

Datum: 17.4.2018
"Pošta ne deluje več v pogojih monopola, kot še vedno meni javnost. Še posebej na področju logističnih in informacijskih, zlasti pa paketnih storitev, smo namreč soočeni z močno in resno konkurenco."
Čas je za zakonske spremembe na poštnem področju

Družba v stoodstotni državni lasti je lani po nerevidiranih podatkih ustvarila 222,5 milijona evrov poslovnih prihodkov, odstotek več kot leta 2016, pri tem pa ustvarila 7,6 milijona evrov čistega dobička, kar je nekaj manj kot leto prej. Zahtevnim okoliščinam so se po mnenju Novaka uspešno prilagajali, saj se ob svoji osnovni dejavnosti ukvarjajo tudi z različnimi drugimi storitvami, vendar takšna diverzifikacijo pomeni tudi tisto, kar ljudje največkrat zaznajo v njihovih poslovalnicah, ko govorijo o tem, zakaj se Pošta ukvarja tudi s trgovskimi dejavnostmi.

"Nenazadnje se tudi Petrol ne ukvarja samo s prodajo naftnih derivatov, Telekom trži zavarovalne storitve. Vsi torej počnemo še kaj drugega, kot le tisto, kar predstavlja našo osnovno dejavnost. To je smiselno in verjamem, da večina naših uporabnikov to razume," je v pogovoru za STA dejal Novak.

Pri končnem izkupičku, ki ga zase terjajo državni lastniki, se jim letos poznajo tudi pogajanja s sindikati, ki so potekala skozi celotno leto. Po Novakovih besedah ne le v smislu višanja plač, pač pa so iskali tudi druge načine izboljševanja delovnih pogojev, ki so v poštni branži res zahtevni.

"Nismo izboljšali samo plač z uvedbo nekaterih dodatkov, pač pa smo prečistili tudi nekatere naše manj dobičkonosne posle, zožili sobotno dostavo in podobno, s čimer želimo olajšati delo zaposlenih, tudi v smislu večje avtomatizacije poslovanja. Skupen izid napornih pogajanj je vreden 6,8 milijona evrov, ki smo njih namenili za izboljšanje socialnega statusa zaposlenih," pravi prvi mož Pošte.

Slovenski uporabniki smo vajeni, da nas vsak dan obišče pismonoša, res pa je tudi, da smo nekoliko razvajeni, saj želimo najvišjo kakovost za najnižjo ceno. Samo dve poštni upravi v Evropi, Romunija in Malta, še imata nižjo ceno storitev kot mi

mag. Boris Novak

Kot ob tem dodaja, povsem razume pričakovanja sindikatov, a po drugi strani pričakuje, da bodo tudi ti razumeli, da niso več edini v Sloveniji, ki se ukvarjajo s tovrstnimi storitvami. Hkrati želijo tudi več razumevanja lastnika, ki ima sicer legitimne zahteve glede pričakovanega dobička, saj je rešitve po njegovem mogoče poiskati le nekje med pričakovanji obeh.

Če bi dobiček ostal družbi, bi to pomenilo dodaten razvojni kapital. "A če smo realni, ne bi pomenil bistvenega izboljšanja statusa zaposlenih, saj ne zagotavlja niti vsote enomesečne plače. Bi pa bilo za vse lažje, če bi lastnik, pri čemer ne mislim na SDH, pač pa na vlado in državni zbor, končno le zmogel pogum ter sprejel spremembe zakona o poštnih storitvah," je dejal Novak.

Po eni strani se namreč danes Pošta srečuje s pričakovanji lastnika po naraščajoči donosnosti poslovanja, po drugi pa regulator ne prisluhne pozivom k znižanju obsega in kakovosti univerzalne poštne storitve, kot to počnejo druge države. Gre predvsem za prilagoditev obveznosti močno spremenjenim dejanskim navadam potrošnikov.

To bi po Novakovih besedah za družbo pomenilo veliko olajšanje v smislu optimizacije in obremenitve zaposlenih. Kot je pojasnil, jih velikokrat primerjajo z drugimi poštnimi upravami, vendar pa večina pošt, ki se pri tem omenjajo kot vzor uspešnih in dobičkonosnih, od države prejema subvencije za izvajanje univerzalnih storitev.

"Belgijska pošta bo za obdobje 2016-2020 prejela 1,3 milijarde evrov subvencij, britanska pošta je samo v letu 2015 dobila kar 718 milijonov evrov, italijanska v obdobju 2016-2019 1,1 milijarde evrov, nemška pošta pa v obdobju med letoma 1995 in 2003 kar 37 milijard evrov. S takimi vložki se da poslovati lažje," pravi generalni direktor Pošte.

Ob tem je zagotovil, da slovenska pošta še vedno zagotavlja dostavo v predpisanih rokih, čeprav ne zanika težav, ki jih imajo pri dostavi na posameznih območjih. Razlogi za težave so različni, od večjega števila bolniških odsotnosti do odpovedi pogodb o zaposlitvi, ko ne uspejo pravočasno zagotoviti nadomestnega delavca.

"Slovenski uporabniki smo vajeni, da nas vsak dan obišče pismonoša, res pa je tudi, da smo nekoliko razvajeni, saj želimo najvišjo kakovost za najnižjo ceno. Samo dve poštni upravi v Evropi, Romunija in Malta, še imata nižjo ceno storitev kot mi," opozarja Novak, ki pravi, da na vse načine iščejo nove pismonoše, tudi v tujini, a je končna rešitev vseeno lahko le v zakonski spremembi kakovosti dostave.

Že nekaj let na Pošti poteka tudi proces preoblikovanja mreže poštnih uradov po Sloveniji, ki so se ga lotile tudi druge pošte po Evropi. Lani so 21 pošt preoblikovali v pogodbene pošte, od leta 2012 so tako storili že na 147 poštah, pri tem pa so jih 44 tudi zaprli. Trenutno imajo tudi 25 premičnih pošt.

Z optimizacijo omrežja bodo nadaljevali, tako da bo njihovo mrežo konec leta 2022 oblikovalo okoli 400 kontaktnih točk. Vsi ti ukrepi po mnenju direktorja ne bodo poslabšali dostopnosti storitev, saj jih s pomočjo digitalizacije nadomeščajo v obliki samopostrežnih pošt, obiska pismonoše na domu in podobno.

Prizadevali si bomo tudi za vzdržen odnos s socialnimi partnerji, ob hkratnem pričakovanju, da bodo tudi ti začeli razumeti, da nismo edini v Sloveniji, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Smelo gledamo v prihodnost, odprte so vse možnosti, tako da se mi širimo s potencialnimi akvizicijami, kot tudi na način, da morda sami postanemo zanimivi za kakršnekoli vlagatelje.

mag. Boris Novak

Na Pošti Slovenije je v celotni skupini zaposlenih okoli 6300 ljudi, dobrih 5700 na matični družbi, od tega skoraj 2500 pismonoš. Slednji v povprečju zaslužijo 860 evrov neto, s prevozom in malico pa 1020 evrov. Letos novega zmanjševanja števila zaposlenih ne načrtujejo, bodo pa obseg in strukturo zaposlitev še naprej prilagajali potrebam trga.

Kot je še povedal Novak, letošnji finančni načrt predvideva petodstotno rast prihodkov, ki naj bi ob koncu leta znašali 255,9 milijona evrov ter dobiček v višini 11,5 milijona evrov.

Za investicije bodo namenili 49 milijonov evrov, predvsem za modernizacijo poštnega logističnega centra na Viču v Ljubljani, ki bo predvidoma končana do konca maja letos. Montaža novega usmerjevalnika paketov je že zaključena, celotna modernizacija logističnega centra pa bo zaključena do konca maja letos. Po tem bo sledilo še trimesečno poskusno delovanje celotnega sistema, vrednega okoli 14,6 milijona evrov.

V mariborskem poštnem logističnem centru bodo prav tako namestili še eno linijsko napravo za pripravo nenaslovljene direktne pošte, predvidena je tudi nadgradnja in posodobitev sedmih pisemskih usmerjevalnikov ter paketnega usmerjevalnika v Mariboru. Ob tem bodo posodabljali tudi vozni park ter uvajali električna vozila.

Sicer pa je njihova dolgoročna strategija predvsem zagotoviti vzdržnost izvajanja univerzalne poštne storitve, za kar bo potreben posluh države. Vse tisto, kar bodo izgubljali v osnovni dejavnosti, pa želijo nadomestiti z rastjo paketnih, logističnih in informacijskih storitev. "Prizadevali si bomo tudi za vzdržen odnos s socialnimi partnerji, ob hkratnem pričakovanju, da bodo tudi ti začeli razumeti, da nismo edini v Sloveniji, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Smelo gledamo v prihodnost, odprte so vse možnosti, tako da se mi širimo s potencialnimi akvizicijami, kot tudi na način, da morda sami postanemo zanimivi za kakršnekoli vlagatelje.""

Morebiten razmislek o privatizaciji, ki je bila pred leti že aktualna, je po besedah Novaka sicer stvar lastnika, sami se s tem trenutno ne ukvarjajo. Ne držijo pa po njegovem trditve, da želijo postati vitkejši, da se jih bo lažje prodalo.

"Veliko pošt je v stoodstotni ali večinski državni lasti, vendar se vse bolj kaže trend umikanja držav iz lastništva poštnih operaterjev oz. zmanjševanja njihovega lastniškega deleža. Dolgoročno potrebujemo lastnika, ki nam bo pomagal uresničiti strateški razvojni program, ali naša država lahko odigra to vlogo ali ne, pa je stvar njene presoje in dolgoročne strategije," je sklenil prvi mož Pošte Slovenije.

Vir: STA