Pošta Slovenije spoštuje in razume sindikalna prizadevanja po čim boljših pogojih dela in plačilu zaposlenih, ki so povsem legitimna. Z navajanjem pavšalnih in izkrivljenih navedb o varnostnih ukrepih in s tem sprožanje javne razprave o varnostni politiki v družbi s strani Sindikata poštnih delavcev (kot enega od dveh reprezentativnih sindikatov v družbi) pa se Pošti Slovenije povzroča nepopravljiva škoda ter trpita njen ugled in dobro ime, hkrati pa se povečuje varnostno tveganje in se posledično ogroža varnost njenih zaposlenih. Pošta Slovenije v nadaljevanju podaja pojasnila na nekatere pavšalne in izkrivljene navedbe. Sicer pa odprta vprašanja v družbi vseskozi rešuje v okviru socialnega dialoga v podjetju in ne prek medijev, kar je žal pogost način sprožanja določene problematike s strani istega, manjšinskega sindikata v družbi.
Pošta Slovenije v zvezi s pismom Sindikata poštnih delavcev, v katerem je med drugim navedeno, da so pošte lahka tarča ter da je v družbi marsikaj narobe, poudarja, da je veliko narejenega prav na področju varnosti poštnih objektov, ki imajo v skladu s standardi in varnostnimi ocenami vso ustrezno tehnično in mehansko zaščito. Tudi statistika ropov v Pošti Slovenije dokazuje, da se je število ropov v Pošti Slovenije od leta 2011 dalje bistveno zmanjšalo, in sicer je upadlo za dobrih 80 %. V letu 2010 je bilo 30 ropov pošt, 3 ropi poštnih vozil in 2 ropa pismonoš, v letu 2017 pa smo beležili 5 ropov pošt, 1 rop poštnega vozila ter 1 rop pismonoše. V preteklih letih so bile izvedene številne aktivnosti za večjo varnost zaposlenih, strank in premoženja Pošte Slovenije. V tem okviru so bili v poštnih poslovalnicah, v obeh poštnih logističnih centrih in v paketno-pretovornih poštah izvedeni številni organizacijski ukrepi ter ukrepi na področju fizičnega, tehničnega in mehanskega varovanja. Pošta Slovenije je za to namenila 3,8 milijona EUR, pri čemer so se sredstva za varnost bistveno povečala po letu 2011. Tako je Pošta Slovenije med drugim vzpostavila IP video nadzorni sistem in lastni varnostno-nadzorni center, vzpostavila sistem sledenja vozil in SOS tipk, sistem uničenja gotovine, sistem tehničnega varovanja pismonoš, mehanske nadgradnje poslovalnic, izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, zagotavljanja psihosocialne pomoči zaposlenim, ki so žrtve kaznivega dejanja ipd.
Pošta Slovenije poleg tega letno nameni 1,5 milijona EUR za izvajanje različnih ukrepov iz področja varovanja ter vzdrževanja sistemov varovanja, s ciljem zagotavljanja čim višje stopnje varnosti zaposlenih, strank in premoženja Pošte Slovenije. Tudi strokovna javnost ji priznava, da je na področju korporativne varnosti naredila veliko, in je bila med drugim v letu 2013 tudi prejemnica nagrade »Najbolj varno podjetje 2013«.
Ob tem Pošta Slovenije v celoti spoštuje in izvaja določila Pravilnika o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk. Še več, Pošta Slovenije z implementiranimi varnostnimi ukrepi zagotavlja tudi varovanje prenosa in prevoza gotovine vrednostnih pošiljk, za katero se določbe imenovanega pravilnika ne uporabljajo. Prav tako Ministrstvo za notranje zadeve RS v odločbi z dne 24. 11. 2016 (v povezavi z inšpekcijskim nadzorom IRSNZ, katerega predmet je bil izvajanje določil Zakona o zasebnem varovanju ter v povezavi z njim določil Pravilnika o načinu prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk), ni ugotovilo kršitev pozitivne zakonodaje, kar pomeni, da Pošta Slovenije ravna skladno s predpisi na tem področju. Prav tako je tudi vsa gotovina v vrednostnih pošiljkah zavarovana v celoti, pri čemer se tudi spoštujejo določila in zahteve zavarovalniških pogojev.
Pošta Slovenije v skladu z zakonom vodi ločene računovodske evidence in ima vzpostavljen ustrezen stroškovni model, katerega ustreznost presoja tudi sektorski regulator. Prav tako se cene univerzalne poštne storitve določajo po potrditvi sektorskega regulatorja in so stroškovno naravnane. Cene ostalih storitev se pa določajo na podlagi stroškovnega modela in se izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo ustrezno pokritje stroškov ter prispevajo k pozitivnemu poslovnemu izidu družbe.
Pri tem nikakor ne moremo trditi, da so odškodninski zahtevki za poškodovane pošiljke, bolniške odsotnosti, letni dopusti in fluktuacija zaposlenih neposredno povezani z izvajanjem posla, temveč je razloge iskati drugje, med drugim tudi v spremembi strukture pošiljk, kar je posledica padanja klasičnih poštnih storitev zaradi elektronske substitucije (upada obseg pisemskih pošiljk, narašča pa obseg paketnih pošiljk), kot tudi zaradi pomanjkanja ustreznega kadra na trgu dela, s čimer pa se srečujejo tudi drugi poštni operaterji tako doma, kot tudi v tujini. Glede preobremenjenosti zaposlenih pa naj poudarimo, da Pošta Slovenije izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne kadrovske zasedbe (dodatna razpisana delovna mesta, dvig plač v prometu, sodelovanje z zavodom za zaposlovanje pri zagotavljanju dodatnih kadrov, izvedeni ukrepi na področju dostave v smislu razbremenitve pismonoš ipd.).
V zvezi z dostavo voščilnic pred božičnimi prazniki naj poudarimo, da Zakon o poštnih storitvah Pošto Slovenije kot izvajalca univerzalne poštne storitve zavezuje k izvajanju univerzalne poštne storitve najmanj petkrat na teden. V preteklosti je bila Pošta Slovenije večkrat deležna predlogov sindikatov glede ukinitve sobotnega dela, tako dostave kot zaprtja pošt za delo s strankami. Tako je Pošta Slovenije postopoma racionalizirala nabor pošiljk, ki se dostavljajo ob sobotah, v začetku leta 2017 pa je ob sobotah ukinila dostavo vseh pošiljk, razen paketnih pošiljk in pošiljk Hitre pošte. Te pošiljke ob sobotah dostavlja samo v ožjih okoliših pošt, kar predstavlja okoli 57 % gospodinjstev. Zaradi rasti spletne prodaje in velikega povečanja paketnih pošiljk predvsem v novembru in decembru ter glede na dejstvo, da si stranke prek spletnih trgovin v teh mesecih naročajo tudi božično-novoletna darila, je Pošta Slovenije sprejela ukrep, da se v soboto, 23. 12. 2017, dostavljajo paketne pošiljke tudi v širših okoliših pošt (torej dodatno še okoli 26 % gospodinjstev) . S tem je zagotovila dostavo teh pošiljk še pred prazniki. Za naslovnike v najširših okoliših (okoli 17 % gospodinjstev) pa je uvedla ukrep, da so v soboto, 23. 12. 2017, poštni delavci poklicali naslovnike teh pošiljk in jih obvestili o prispetju paketa na pošto, tako da so ga lahko prevzeli na pošti. Voščilnice, ki so bile oddane še 21. 12. 2017, so bile dostavljene pred prazniki.
V zvezi z izgubami pošiljk pa naj navedemo, da je bil od januarja do novembra 2017 delež izgubljenih paketnih pošiljk zgolj 0,0046 % oz. 0,046 promila od vseh prenesenih paketnih pošiljk.
Podajanje primerjave Pošte Slovenije z Luko Koper in v pismu omenjenim neobvladovanjem tveganj ter nepravilnostmi v zvezi z delavci, ki delajo pri izvajalcih pristaniških storitev, je neutemeljeno. Pošta Slovenije zaposluje okoli 5.700 delavcev (celotna Skupina Pošta Slovenije 6.300). Izvajalce nekaterih posameznih storitev, ki ne predstavljajo osrednje oz. večinske dejavnosti (t. i. core business) Pošta Slovenije izbira na podlagi transparentnih postopkov javnega naročanja, zaposlovanje lastnih delavcev pa izvaja v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo.
Kot že navedeno, Pošta Slovenije odprta vprašanja v družbi vseskozi rešuje v okviru socialnega dialoga z vsemi sindikati v družbi, ob tem pa nenehno izvaja ukrepe in aktivnosti za gospodarno in stabilno poslovanje družbe ter doseganje zastavljenih ciljev in legitimnih pričakovanj lastnika glede donosov svoje kapitalske naložbe.
Pošta Slovenije
Služba korporativnega komuniciranja