Uvoz blaga iz držav zunaj EU - pomembne informacije

Evropska unija je v letu 2026 uvedla pomembne spremembe pri uvozu blaga, kupljenega prek spleta iz držav zunaj Evropske unije.

Spremembe vključujejo:

carinsko dajatev v višini 3 EUR, ki se od 1. julija 2026 obračunava za posamezno postavko blaga v pošiljkah do vrednosti 150 EUR;
obvezno zagotavljanje dodatnih identifikatorjev izdelkov (t.i. M-PID, NS-PID in S-PID), ki od 1. novembra 2026 velja pri prodaji blaga na daljavo ne glede na vrednost;
pristojbino Unije za obdelavo v višini 2 EUR, ki se obračunava za posamezno postavko blaga, prodanega na daljavo, ne glede na vrednost.

Navedene spremembe so del širše prenove carinske zakonodaje EU, katere namen je prilagoditi carinske postopke hitri rasti spletne trgovine, izboljšati nadzor nad blagom, ki vstopa na trg EU, ter zagotoviti primerljivejše pogoje poslovanja za trgovce v EU in zunaj nje.

Carinska dajatev za pošiljke do vrednosti 150 EUR

S 1. julijem 2026 je bila ukinjena oprostitev plačila carinskih dajatev za določene pošiljke z blagom v vrednosti do 150 EUR. Za blago, kupljeno prek spleta in poslano iz držav zunaj EU, se v teh primerih obračuna carinska dajatev v višini 3 EUR za posamezno postavko blaga v carinski deklaraciji. Če pošiljka vsebuje več enakih izdelkov, ki se uvrščajo v isto postavko carinske deklaracije, se dajatev ne obračuna za vsak fizični kos posebej. Če pošiljka vsebuje različne vrste blaga, lahko vsebuje več postavk in se dajatev obračuna za vsako od njih. Carinska dajatev ni del sistema IOSS in se zato ne glede na morebitno plačilo DDV že ob spletnem nakupu obračuna v okviru uvoznega carinskega postopka.

Novi identifikatorji izdelkov M-PID, NS-PID in S-PID

Od 1. novembra 2026 je treba pri uvozu blaga, prodanega na daljavo, v carinski deklaraciji zagotoviti dodatne podatke, ki omogočajo natančnejšo identifikacijo izdelka.

Novi podatki so:

M-PID - identifikator izdelka trgovca (Merchant Product Identifier)
Identifikator, ki ga izdelku dodeli spletni prodajalec, spletna tržnica ali platforma. Na spletnih straneh se lahko pojavlja na primer kot Product ID, SKU, ASIN ali Item ID.
NS-PID - nestandardizirani identifikator izdelka proizvajalca (Non-standardised Manufacturer Product Identifier)
Identifikator, ki ga izdelku dodeli proizvajalec, proizvajalec blaga ali dobavitelj in ne temelji na mednarodno priznanem standardu. Pojavlja se lahko na primer kot Model Number, Manufacturer Part Number (MPN) ali Part Number.
S-PID - standardizirani identifikator izdelka proizvajalca (Standardised Manufacturer Product Identifier)
Identifikator, ki temelji na mednarodno priznanem standardu. Najpogostejši primeri so GTIN, EAN, UPC in ISBN. S-PID se navede, kadar za izdelek obstaja.

Identifikatorje lahko kupec praviloma najde na strani spletnega trgovca, v podrobnostih naročila, na računu, embalaži izdelka ali v podatkih proizvajalca.

Primer novih identifikatorjev izdelka, objavljenih na spletnem mestu trgovca — Primer objave novih identifikatorjev

Zakonske podlage

Carinski Zakonik Unije

Uredbo Sveta (EU) 2026/382

Delegirano uredbo Komisije (EU) 2026/1022

Uredbo (EU) 2026/2108 - novi Carinski zakonik Unije

Storitve carinskega zastopanja

Cenik storitev carinskega zastopanja

Naslovniki boste pred prispetjem takšne pošiljke prejeli obvestilo (elektronsko ali po pošti), da prek Portala Uvoz izpolnite/dopolnite vse potrebne podatke za izvedbo carinskih formalnosti.

Za hitrejšo obdelavo in dostavo pošiljke priporočamo spletno plačilo stroškov carinskega zastopanja, DDV in carinskih dajatev in pristojbine Unije za obdelavo.

Spletni trgovci lahko ob nakupu prek sistema IOSS kupcu že obračunajo DDV in ga odvedejo državi članici EU, v kateri se nahaja prejemnik pošiljke.

Ne glede na uporabo sistema IOSS se od 1. julija 2026 za večino pošiljk z blagom iz držav zunaj EU v vrednosti do 150 EUR obračunava tudi carinska dajatev v višini 3 EUR za posamezno vrsto blaga v pošiljki. Od 1. novembra 2026 se dodatno obračunava še pristojbina Unije za obdelavo v višini 2 EUR za posamezno vrsto blaga v pošiljki, ne glede na njeno vrednost.

Če DDV ob nakupu ni obračunan, ga v okviru uvoznega postopka obračuna carinski deklarant. To lahko pomeni daljši postopek uvoza in dodatne stroške za prejemnika pošiljke.

Koristne infomacije Finančne uprave Slovenije

Opis področja

Na FURS so pod e-storitve pripravili informacije o razlogih za uvedbo sprememb, podrobnejše opise, pravne podlage oz. zakonodajo, publikacije ter ostale podrobnosti.

Preberi več

Novice

Na tem mestu objavljamo novice in pomembne informacije s področja carinjenja pošiljk

Preberi več

Pogosto zastavljena vprašanja s carinskega področja

Fizične osebe
Pravne osebe

Kaj se spreminja s 1. novembrom 2026?

S 1. novembrom 2026 se pri uvozu blaga, kupljenega na daljavo iz držav zunaj EU, uvajata dve pomembni spremembi in sicer:

Obvezno zagotavljanje dodatnih identifikatorjev izdelkov

Za blago, kupljeno na daljavo, je treba v carinski deklaraciji zagotoviti dodatne identifikatorje izdelkov, ki omogočajo njihovo natančnejšo identifikacijo in sledljivost. Gre za:

M-PID – identifikator izdelka trgovca, ki ga dodeli spletni trgovec, spletna tržnica ali platforma (npr. Product ID, SKU, ASIN, Item ID);
NS-PID – nestandardizirani identifikator izdelka proizvajalca (npr. Model Number, MPN, Part Number);
S-PID – standardizirani identifikator izdelka proizvajalca (npr. GTIN, EAN, UPC, ISBN), ki se navede, kadar obstaja.

Pristojbina Unije za obdelavo

Za carinske deklaracije, vložene od 1. novembra 2026 dalje, se za blago, prodano na daljavo iz držav zunaj EU, obračunava tudi pristojbina Unije za obdelavo v višini 2 EUR za posamezno vrsto oziroma postavko blaga v pošiljki, ne glede na vrednost pošiljke.

Pristojbina Unije za obdelavo je določena s carinsko zakonodajo EU in ni storitev oziroma pristojbina Pošte Slovenije. Namenjena je kritju stroškov carinskih organov, povezanih z obravnavo blaga, med drugim s preverjanjem podatkov, analizo tveganja in izvajanjem carinskih kontrol.

Kje lahko najdem podatek o posameznem identifikatorju izdelka?

Podatke najprej poiščite na spletni strani, kjer ste izdelek kupili, oziroma v podatkih o naročilu ali na računu.

Pri identifikatorju izdelka trgovca (M-PID) poiščite oznake, kot so Product ID, SKU, ASIN ali Item ID.

Pri nestandardiziranem identifikatorju izdelka proizvajalca (NS-PID) poiščite oznake, kot so Model Number, Manufacturer Part Number, MPN ali Part Number.

Pri standardiziranem identifikatorju izdelka proizvajalca (S-PID) poiščite oznake, kot so GTIN, EAN, UPC ali ISBN.

Podatek je lahko naveden tudi na originalni embalaži izdelka ali na spletni strani proizvajalca.

Kaj se zgodi, če zahtevanih identifikatorjev izdelka ne morem zagotoviti?: Manjkajoči obvezni podatki lahko onemogočijo vložitev oziroma sprejem carinske deklaracije in posledično izvedbo uvoznega carinskega postopka. Zato priporočamo, da podatke najprej preverite pri spletnem trgovcu oziroma platformi, kjer ste izdelek kupili.

Ali je pristojbina enaka carinski dajatvi v višini 3 EUR?: Ne. Gre za dve različni obveznosti. Carinska dajatev v višini 3 EUR je začasna carinska dajatev, ki se pod določenimi pogoji uporablja za pošiljke do vrednosti 150 EUR. Pristojbina Unije za obdelavo pa je namenjena kritju stroškov carinskih organov pri obravnavi blaga, prodanega na daljavo. Zato se lahko za isto pošiljko obračunata tako carinska dajatev kot pristojbina Unije za obdelavo.

Ali se pristojbina Unije za obdelavo všteva v osnovo za DDV?: Ne. Pristojbina Unije za obdelavo se ne všteva v davčno osnovo za obračun uvoznega DDV. To je pomembna razlika glede na carinsko dajatev, ki se všteva v davčno osnovo.

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2026?: S 1. julijem 2026 je Evropska unija ukinila oprostitev plačila carinskih dajatev za pošiljke z blagom v vrednosti do 150 EUR. Za večino pošiljk z blagom, poslanih iz držav izven EU, se zato ob uvozu obračuna carinska dajatev v višini 3 EUR za posamezno vrsto blaga v pošiljki. Če spletni trgovec ob nakupu uporabi sistem IOSS, je DDV običajno obračunan že ob nakupu. Nova carinska dajatev ni del sistema IOSS, zato se obračuna ločeno ob uvozu blaga v EU. Za izvedbo uvoznega carinskega postopka je še vedno potrebno carinsko zastopanje, pri čemer se lahko zaračuna tudi storitev carinskega zastopanja v skladu z veljavnim cenikom.

Ali lahko po izvedenem uvoznem carinskem postopku zahtevam vračilo plačanega DDV, carinskih dajatev, pristojbine Unije za obdelavo in stroškov carinskega zastopanja?: Če se blago po izvedenem uvoznem carinskem postopku vrne pošiljatelju, prejemnik ni upravičen do vračila že plačanega DDV, carinskih dajatev, pristojbine Unije za obdelavo in stroškov opravljene storitve carinskega zastopanja. Izjema so primeri pomanjkljivega blaga, blaga z napako ali blaga, ki ne ustreza pogojem kupoprodajne pogodbe med prodajalcem in kupcem. V takšnih primerih je mogoče pod pogoji, določenimi s carinsko in davčno zakonodajo, zahtevati vračilo plačanega DDV in carinskih dajatev. Stroški že opravljene storitve carinskega zastopanja in pristojbine Unije za obdelavo se ne vračajo.

Kaj pa bo s pošiljkami, ki jih fizična oseba iz tretje države pošilja kot darilo fizični osebi v Evropsko unijo?: Priložnostne pošiljke z brezplačnim blagom, namenjenim izključno osebni uporabi, ki jih ena fizična oseba pošilja drugi fizični osebi v vrednosti do 45 EUR (darila), bodo še vedno oproščene plačila carine in DDV. Ne glede na to, da gre za priložnostne pošiljke, pa je treba opraviti uvozni carinski postopek, kar vam bo Pošta Slovenije zaračunala v skladu z veljavnim cenikom carinskega zastopanja.

Zakaj moram plačati uvozne dajatve oz. DDV ter carinsko zastopanje?: Predmet uvoznih carinskih postopkov so vse blagovne pošiljke, ki prispejo iz območja izven EU, posledično so tudi zavezane plačilu uvoznih dajatev (carine in drugih dajatev s podobnimi učinki) in DDV.
Transakcijski vrednosti blaga (vrednost na fakturi) se prištejejo tudi drugi stroški, ki nastanejo s pošiljko do naslovne države (stroški pošiljanja, zavarovanje, stroški priprave pošiljke itd).
Prav tako so plačilu uvoznih dajatev (carine) in DDV zavezane vse darilne pošiljke ( pošiljke, ki jih fizična oseba pošlje drugi fizični osebi kot darilo), ki prispejo iz območja izven EU in njihova vrednost presega 45 EUR.
Poštna storitev carinskega zastopanja zajema izvedbo vseh potrebnih aktivnosti v zvezi z izvedbo uvoznih carinskih postopkov ter drugih s tem povezanih aktivnosti, kot so npr. obveščanje, skladiščenje, priprava ter posredovanje carinske deklaracije, dopolnjevanje podatkov, izmenjava podatkov itd.

Komu se plača carinski postopek in komu morebitni davek?: Vsi stroški, dajatve in pristojbine se plačajo Pošti Slovenije, s tem, da se DDV, morebitna carina in pristojbina Unije za obdelavo odvedeta FURS.

Katere podatke mora posredovati fizična oseba/kupec pristojnim organom? Kakšen je dopis, kateri organ ga pošlje?: Fizična oseba/kupec mora poštno-carinskemu deklarantu Pošti Slovenije posredovati podatke o vrsti blaga, količini, ceni in strošku transporta – identično nakazilu v tujino za posamezno pošiljko. Po potrebi pa tudi dodatne certifikate, uvozna dovoljenja itd. Poštno-carinski deklarant preveri skladnost dokumentacije in obračuna uvozne dajatve. Dopis – obvestilo o prispelem carinskem blagu pošlje Pošta Slovenije kot SMS, pisno obvestilo ali e-sporočilo. Obvestilo vsebuje podatke o naslovniku, pošiljatelju, državi odpreme, teži, sprejemni številki in opisu blaga, če je na razpolago.

Dobil sem sporočilo, da je moja pošiljka na poti in da je treba predložiti ustrezno dokumentacijo za izvedbo carinskega postopka, vendar pošiljke ne želim sprejeti. Kaj lahko naredim?: V tem primeru imate možnost brezplačne zavrnitve uvoza pošiljke. S prijavo v spletno aplikacijo Portal Uvoz ter izbiro postavke »Vračilo« bo pošiljka brez dodatnih stroškov vrnjena pošiljatelju.

Zakaj se v obvestilu navedena sprejemna številka pošiljke ne ujema s številko, ki jo je ob nakupu posredoval prodajalec?: V mednarodnem poštnem prometu se srečujemo s primeri, ko tranzitna pošta opremi pošiljko z novo sprejemno številko, ker prvotna sprejemna številka pošiljke ne izpolnjuje predpisanih standardov Svetovne poštne zveze. V najboljšem primeru nato od tranzitne pošte prejmemo elektronsko najavo pošiljke, v kateri je navedena le na novo dodeljena sprejemna številka, ki je razvidna tudi iz pošiljke. Ugotavljamo, da lahko v večini primerov prvotno sprejemno številko poiščete na spletnem mestu Parcelapp.

Ali je možno, da že pri naročilu plačam vse dajatve? Je takšna pošiljka nato direktno dostavljena na moj naslov?: Novi sistem omogoča plačilo DDV že pri naročilu pri trgovcih, ki se bodo registrirali v posebno uvozno ureditev IOSS (Importer One Stop Shop). IOSS se lahko uporabi le v primeru, da se blago uvaža iz tretjih držav v EU, njegova vrednost ne presega 150,00 EUR in ne gre za trošarinsko blago. Ne glede na to, ali bo naslovnik za pošiljko že ob spletnem nakupu poravnal vse obveznosti plačila DDV, bo treba za takšne pošiljke opraviti vse carinske formalnosti, kar vam bomo zaračunali v skladu z veljavnim cenikom.
Za uveljavitev oprostitve plačila DDV po posebni uvozni ureditvi IOSS je nujno, da nam poštni operater, prek katerega pošiljatelj pošilja naročeno blago, zagotovi elektronske podatke o pošiljki, v katerih je v ustreznem polju navedena veljavna IOSS-številka trgovca. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, oprostitve plačila po sistemu IOSS ni mogoče uveljaviti, kar pomeni, da bo DDV ob uvozu treba plačati. Za vračilo zneska DDV, plačanega pri naročilu, se je v tem primeru treba obrniti na trgovca oz. spletno platformo.

Ali je možno spletno plačilo dajatev in stroškov carinskega zastopanja?: Da, ko bo FURS prepustil blago, boste na e-naslov prejeli obvestilo o izbiri načina plačila. Izbirali boste lahko med spletnim plačilom (plačilna kartica, VALU ali Flik) ali plačilom ob prevzemu pošiljke (višji stroški).

Zakaj nisem ob dostavi prejel računa za izvedeni uvozni postopek?: S prenovo postopka smo po 1. juliju 2021 prešli na nov način pošiljanja računov. Končni račun bo poslan na vaš elektronski naslov, in sicer 2 uri po vročitvi pošiljke.

Od česa je odvisna višina carine? Od skupne vrednosti blaga ali od zneska poštnine?: Od obojega. Cena je skupaj z zneskom poštnine osnova za izračun uvoznih dajatev (carine) ter DDV. Carina je odvisna od vrste izdelka, stopnje pa so vidne v dokumentu na njihovi spletni strani.

Kako se obravnava naročilo, ki je razdeljeno v več različnih pošiljk? Je treba za vsako pošiljko posebej sporočati podatke in tudi ločeno plačati dajatve ter storitev ali je možno izvesti postopek enkrat za vse pošiljke hkrati?: Če bo blago v ločenih pošiljkah, boste morali ločeno posredovati podatke za vsako pošiljko posebej. Če imate en račun, priložite račun, vnesete pa le vrednost blaga, ki je dejansko v pošiljki, zraven pa napišite pojasnilo. Tudi dajatve ter storitev carinskega zastopanja se obračunajo za vsako pošiljko posebej.

Ali se lahko zgodi, da mora fizična oseba/kupec posredovati podatke naknadno, po prejemu pošiljke? Če da, v katerih primerih? Če ne, kaj naj stori fizična oseba/kupec, ki je paket že prejel, nato pa naknadno dobil poziv k predložitvi podatkov?: Če se pri naknadni reviziji/kontroli postopka ugotovi, da so bile dajatve nepravilno obračunane ali so za blago predvideni dodatni uvozni ukrepi/dovoljenja, se lahko zgodi, da mora kupec naknadno, po prejemu pošiljke, posredovati dodatna dokazila o vrsti uvoženega blaga in namenu uporabe.

Kaj se zgodi, če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov? Kakšni so nadaljnji postopki, sankcije?: Če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov, se pošiljka petnajsti koledarski dan od datuma na obvestilu vrne pošiljatelju. Izjema so pošiljke, katerih uvoz je prepovedan, te se predajo FURS-u v uničenje.

Kaj svetujete fizični osebi/kupcu, ki je iz tretje države naročil blago, za katero mora plačati davek zaradi prekoračene vrednosti? Kako lahko sam prijavi davek, plačilo?: Fizični osebi/kupcu svetujemo, da se s pošiljateljem dogovori o natančnih in preverljivih navedbah na poštni carinski deklaraciji CN22/CN23, tako pohitri izvedbo carinskega postopka in se izogne dodatnemu plačilu stroška postopka preverjanja blaga. Naslovnik lahko sam prijavi davek, če ima ustrezno znanje in informacijsko podporo, ali pa za izvedbo carinskega postopka pooblasti drugega deklaranta. Če fizična oseba/kupec za izvedbo carinskega postopka pooblasti drugega deklaranta, nosi stroške postopka preverjanja.

Zakaj ne morem slediti pošiljki, ki ima oznako U (primer: UX000000014GB)?: Pošiljka vam je bila poslana kot navadna pošiljka, za katero se v skladu s Konvencijo Svetovne poštne zveze statusi sledenja ne zagotavljajo.

Kako je z izvoznimi postopki takih pošiljk?: Sprememba zakonodaje ne vpliva na izvajanje izvoznih postopkov.

Zakaj se za spletne nakupe pravnih oseb vedno izvede standardni carinski postopek?

Od 1. julija 2026 se za pošiljke, katerih uvoznik je pravna oseba, ne glede na vrednost blaga izvede standardni carinski postopek z vložitvijo standardne carinske deklaracije H1.

Poenostavljena carinska deklaracija H7, namenjena pošiljkam z blagom do vrednosti 150 EUR, se lahko uporablja le za blago, kupljeno v okviru prodaje na daljavo, ki je namenjeno končnemu potrošniku (B2C). Za nakupe med podjetji (B2B), pri katerih je uvoznik pravna oseba, uporaba deklaracije H7 ni dovoljena.

To pomeni, da se tudi pri spletnih nakupih pravnih oseb v vrednosti do 150 EUR izvede standardni carinski postopek. Pri tem se carinske dajatve obračunajo po veljavni carinski tarifi EU glede na vrsto blaga, njegovo poreklo in carinsko vrednost, in ne po začasni carinski dajatvi v višini 3 EUR na posamezno postavko blaga.

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?: Poslovni subjekt, ki se odloči za uporabo sistema VEM (unijska ureditev) mora prek tega sistema prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v tej posebni ureditvi. Posebne ureditve ne more uporabiti samo za prodaje blaga na daljavo.

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?: Načeloma se za ta poslovni subjekt nič ne spremeni, ker ima sedež samo v eni državi članici in skupna vrednost dobav blaga ne presega 10.000 evrov. Te dobave se obravnavajo enako kot domače dobave opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji.
Lahko pa se uporabijo splošna pravila in plačilo DDV v državi članici potrošnje. V tem primeru se lahko v Sloveniji registrirate na podlagi unijske ureditve. Če se ne želite registrirati v posebno unijsko ureditev, se lahko identificirate za namene DDV v državah članicah prihoda blaga.

Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?: Ne, prag 10.000 evrov zanj ne velja, ker davčni zavezanec blago odpošilja iz dveh držav članic. Da bi ta prag veljal, mora imeti davčni zavezanec sedež v eni državi članici iz katere odpošilja tudi blago.

Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?: Ne, prag v višini 10.000 evrov velja samo za davčne zavezanec s sedežem v Uniji.

Fizične osebe

Kaj se spreminja s 1. novembrom 2026?

S 1. novembrom 2026 se pri uvozu blaga, kupljenega na daljavo iz držav zunaj EU, uvajata dve pomembni spremembi in sicer:

Obvezno zagotavljanje dodatnih identifikatorjev izdelkov

Za blago, kupljeno na daljavo, je treba v carinski deklaraciji zagotoviti dodatne identifikatorje izdelkov, ki omogočajo njihovo natančnejšo identifikacijo in sledljivost. Gre za:

M-PID – identifikator izdelka trgovca, ki ga dodeli spletni trgovec, spletna tržnica ali platforma (npr. Product ID, SKU, ASIN, Item ID);
NS-PID – nestandardizirani identifikator izdelka proizvajalca (npr. Model Number, MPN, Part Number);
S-PID – standardizirani identifikator izdelka proizvajalca (npr. GTIN, EAN, UPC, ISBN), ki se navede, kadar obstaja.

Pristojbina Unije za obdelavo

Kje lahko najdem podatek o posameznem identifikatorju izdelka?

Podatke najprej poiščite na spletni strani, kjer ste izdelek kupili, oziroma v podatkih o naročilu ali na računu.

Pri identifikatorju izdelka trgovca (M-PID) poiščite oznake, kot so Product ID, SKU, ASIN ali Item ID.

Pri nestandardiziranem identifikatorju izdelka proizvajalca (NS-PID) poiščite oznake, kot so Model Number, Manufacturer Part Number, MPN ali Part Number.

Pri standardiziranem identifikatorju izdelka proizvajalca (S-PID) poiščite oznake, kot so GTIN, EAN, UPC ali ISBN.

Podatek je lahko naveden tudi na originalni embalaži izdelka ali na spletni strani proizvajalca.

Kaj se zgodi, če zahtevanih identifikatorjev izdelka ne morem zagotoviti?: Manjkajoči obvezni podatki lahko onemogočijo vložitev oziroma sprejem carinske deklaracije in posledično izvedbo uvoznega carinskega postopka. Zato priporočamo, da podatke najprej preverite pri spletnem trgovcu oziroma platformi, kjer ste izdelek kupili.

Ali je pristojbina enaka carinski dajatvi v višini 3 EUR?: Ne. Gre za dve različni obveznosti. Carinska dajatev v višini 3 EUR je začasna carinska dajatev, ki se pod določenimi pogoji uporablja za pošiljke do vrednosti 150 EUR. Pristojbina Unije za obdelavo pa je namenjena kritju stroškov carinskih organov pri obravnavi blaga, prodanega na daljavo. Zato se lahko za isto pošiljko obračunata tako carinska dajatev kot pristojbina Unije za obdelavo.

Ali se pristojbina Unije za obdelavo všteva v osnovo za DDV?: Ne. Pristojbina Unije za obdelavo se ne všteva v davčno osnovo za obračun uvoznega DDV. To je pomembna razlika glede na carinsko dajatev, ki se všteva v davčno osnovo.

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2026?: S 1. julijem 2026 je Evropska unija ukinila oprostitev plačila carinskih dajatev za pošiljke z blagom v vrednosti do 150 EUR. Za večino pošiljk z blagom, poslanih iz držav izven EU, se zato ob uvozu obračuna carinska dajatev v višini 3 EUR za posamezno vrsto blaga v pošiljki. Če spletni trgovec ob nakupu uporabi sistem IOSS, je DDV običajno obračunan že ob nakupu. Nova carinska dajatev ni del sistema IOSS, zato se obračuna ločeno ob uvozu blaga v EU. Za izvedbo uvoznega carinskega postopka je še vedno potrebno carinsko zastopanje, pri čemer se lahko zaračuna tudi storitev carinskega zastopanja v skladu z veljavnim cenikom.

Zakaj moram plačati carinsko dajatev za blago v vrednosti do 150 EUR, ki sem ga naročil pred 1. julijem 2026, ko uredba še ni veljala?: Za vse pošiljke, pri katerih je carinska deklaracija vložena po 1. juliju 2026, se uporabljajo pravila carinske zakonodaje, veljavna na dan vložitve carinske deklaracije. To velja ne glede na datum nakupa blaga ali oddaje pošiljke v tujini. Če je bila pošiljka predložena v uvozni carinski postopek po 1. juliju 2026, se zanjo obračunajo carinske dajatve v skladu z veljavnimi predpisi, tudi če je bilo blago naročeno pred tem datumom.

Ali lahko po izvedenem uvoznem carinskem postopku zahtevam vračilo plačanega DDV, carinskih dajatev in stroškov carinskega zastopanja?: Če se blago po izvedenem uvoznem carinskem postopku vrne pošiljatelju, prejemnik ni upravičen do vračila že plačanega DDV, carinskih dajatev in stroškov opravljene storitve carinskega zastopanja. Izjema so primeri pomanjkljivega blaga, blaga z napako ali blaga, ki ne ustreza pogojem kupoprodajne pogodbe med prodajalcem in kupcem. V takšnih primerih je mogoče pod pogoji, določenimi s carinsko in davčno zakonodajo, zahtevati vračilo plačanega DDV in carinskih dajatev. Stroški že opravljene storitve carinskega zastopanja se ne vračajo.

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2021?: Od 1. julija 2021 ne velja več oprostitev plačila DDV za uvoz blaga majhne vrednosti do 22 EUR, kar pomeni, da je treba za te pošiljke po 1. juliju 2021 izvesti uvozne carinske postopke ter obračunati morebiten DDV. Pošiljke do vrednosti 150 EUR pa so še vedno oproščene plačila carine. Z vidika kupca oz. nakupa samega se postopkovno ne bo nič spremenilo, razen da bo treba tudi za te pošiljke plačati DDV in storitve carinskega zastopanja.

Kaj pa bo s pošiljkami, ki jih fizična oseba iz tretje države pošilja kot darilo fizični osebi v Evropsko unijo?: Priložnostne pošiljke z brezplačnim blagom, namenjenim izključno osebni uporabi, ki jih ena fizična oseba pošilja drugi fizični osebi v vrednosti do 45 EUR (darila), bodo še vedno oproščene plačila carine in DDV. Ne glede na to, da gre za priložnostne pošiljke, pa je treba opraviti uvozni carinski postopek, kar vam bo Pošta Slovenije zaračunala v skladu z veljavnim cenikom carinskega zastopanja.

Zakaj moram plačati uvozne dajatve oz. DDV ter carinsko zastopanje?: Predmet uvoznih carinskih postopkov so vse blagovne pošiljke, ki prispejo iz območja izven EU, posledično so tudi zavezane plačilu uvoznih dajatev (carine in drugih dajatev s podobnimi učinki) in DDV.
Transakcijski vrednosti blaga (vrednost na fakturi) se prištejejo tudi drugi stroški, ki nastanejo s pošiljko do naslovne države (stroški pošiljanja, zavarovanje, stroški priprave pošiljke itd).
Prav tako so plačilu uvoznih dajatev (carine) in DDV zavezane vse darilne pošiljke ( pošiljke, ki jih fizična oseba pošlje drugi fizični osebi kot darilo), ki prispejo iz območja izven EU in njihova vrednost presega 45 EUR.
Poštna storitev carinskega zastopanja zajema izvedbo vseh potrebnih aktivnosti v zvezi z izvedbo uvoznih carinskih postopkov ter drugih s tem povezanih aktivnosti, kot so npr. obveščanje, skladiščenje, priprava ter posredovanje carinske deklaracije, dopolnjevanje podatkov, izmenjava podatkov itd.

Komu se plača carinski postopek in komu morebitni davek?: Vsi stroški in dajatve se plačajo Pošti Slovenije, s tem, da se DDV in morebitna carina odvedeta FURS.

Katere podatke mora posredovati fizična oseba/kupec pristojnim organom? Kakšen je dopis, kateri organ ga pošlje?: Fizična oseba/kupec mora poštno-carinskemu deklarantu Pošti Slovenije posredovati podatke o vrsti blaga, količini, ceni in strošku transporta – identično nakazilu v tujino za posamezno pošiljko. Po potrebi pa tudi dodatne certifikate, uvozna dovoljenja itd. Poštno-carinski deklarant preveri skladnost dokumentacije in obračuna uvozne dajatve. Dopis – obvestilo o prispelem carinskem blagu pošlje Pošta Slovenije kot SMS, pisno obvestilo ali e-sporočilo. Obvestilo vsebuje podatke o naslovniku, pošiljatelju, državi odpreme, teži, sprejemni številki in opisu blaga, če je na razpolago.

Dobil sem sporočilo, da je moja pošiljka na poti in da je treba predložiti ustrezno dokumentacijo za izvedbo carinskega postopka, vendar pošiljke ne želim sprejeti. Kaj lahko naredim?: V tem primeru imate možnost brezplačne zavrnitve uvoza pošiljke. S prijavo v spletno aplikacijo Portal Uvoz ter izbiro postavke »Vračilo« bo pošiljka brez dodatnih stroškov vrnjena pošiljatelju.

Zakaj se v obvestilu navedena sprejemna številka pošiljke ne ujema s številko, ki jo je ob nakupu posredoval prodajalec?: V mednarodnem poštnem prometu se srečujemo s primeri, ko tranzitna pošta opremi pošiljko z novo sprejemno številko, ker prvotna sprejemna številka pošiljke ne izpolnjuje predpisanih standardov Svetovne poštne zveze. V najboljšem primeru nato od tranzitne pošte prejmemo elektronsko najavo pošiljke, v kateri je navedena le na novo dodeljena sprejemna številka, ki je razvidna tudi iz pošiljke. Ugotavljamo, da lahko v večini primerov prvotno sprejemno številko poiščete na spletnem mestu Parcelapp.

Ali je možno, da že pri naročilu plačam vse dajatve? Je takšna pošiljka nato direktno dostavljena na moj naslov?: Novi sistem omogoča plačilo DDV že pri naročilu pri trgovcih, ki se bodo registrirali v posebno uvozno ureditev IOSS (Importer One Stop Shop). IOSS se lahko uporabi le v primeru, da se blago uvaža iz tretjih držav v EU, njegova vrednost ne presega 150,00 EUR in ne gre za trošarinsko blago. Ne glede na to, ali bo naslovnik za pošiljko že ob spletnem nakupu poravnal vse obveznosti plačila DDV, bo treba za takšne pošiljke opraviti vse carinske formalnosti, kar vam bomo zaračunali v skladu z veljavnim cenikom.
Za uveljavitev oprostitve plačila DDV po posebni uvozni ureditvi IOSS je nujno, da nam poštni operater, prek katerega pošiljatelj pošilja naročeno blago, zagotovi elektronske podatke o pošiljki, v katerih je v ustreznem polju navedena veljavna IOSS-številka trgovca. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, oprostitve plačila po sistemu IOSS ni mogoče uveljaviti, kar pomeni, da bo DDV ob uvozu treba plačati. Za vračilo zneska DDV, plačanega pri naročilu, se je v tem primeru treba obrniti na trgovca oz. spletno platformo.

Ali je možno spletno plačilo dajatev in stroškov carinskega zastopanja?: Da, ko bo FURS prepustil blago, boste na e-naslov prejeli obvestilo o izbiri načina plačila. Izbirali boste lahko med spletnim plačilom (plačilna kartica, VALU ali Flik) ali plačilom ob prevzemu pošiljke (višji stroški).

Zakaj nisem ob dostavi prejel računa za izvedeni uvozni postopek?: S prenovo postopka smo po 1. juliju 2021 prešli na nov način pošiljanja računov. Končni račun bo poslan na vaš elektronski naslov, in sicer 2 uri po vročitvi pošiljke.

Od česa je odvisna višina carine? Od skupne vrednosti blaga ali od zneska poštnine?: Od obojega. Cena je skupaj z zneskom poštnine osnova za izračun uvoznih dajatev (carine) ter DDV. Carina je odvisna od vrste izdelka, stopnje pa so vidne v dokumentu na njihovi spletni strani.

Kako se obravnava naročilo, ki je razdeljeno v več različnih pošiljk? Je treba za vsako pošiljko posebej sporočati podatke in tudi ločeno plačati dajatve ter storitev ali je možno izvesti postopek enkrat za vse pošiljke hkrati?: Če bo blago v ločenih pošiljkah, boste morali ločeno posredovati podatke za vsako pošiljko posebej. Če imate en račun, priložite račun, vnesete pa le vrednost blaga, ki je dejansko v pošiljki, zraven pa napišite pojasnilo. Tudi dajatve ter storitev carinskega zastopanja se obračunajo za vsako pošiljko posebej.

Ali se lahko zgodi, da mora fizična oseba/kupec posredovati podatke naknadno, po prejemu pošiljke? Če da, v katerih primerih? Če ne, kaj naj stori fizična oseba/kupec, ki je paket že prejel, nato pa naknadno dobil poziv k predložitvi podatkov?: Če se pri naknadni reviziji/kontroli postopka ugotovi, da so bile dajatve nepravilno obračunane ali so za blago predvideni dodatni uvozni ukrepi/dovoljenja, se lahko zgodi, da mora kupec naknadno, po prejemu pošiljke, posredovati dodatna dokazila o vrsti uvoženega blaga in namenu uporabe.

Kaj se zgodi, če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov? Kakšni so nadaljnji postopki, sankcije?: Če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov, se pošiljka petnajsti koledarski dan od datuma na obvestilu vrne pošiljatelju. Izjema so pošiljke, katerih uvoz je prepovedan, te se predajo FURS-u v uničenje.

Kaj svetujete fizični osebi/kupcu, ki je iz tretje države naročil blago, za katero mora plačati davek zaradi prekoračene vrednosti? Kako lahko sam prijavi davek, plačilo?: Fizični osebi/kupcu svetujemo, da se s pošiljateljem dogovori o natančnih in preverljivih navedbah na poštni carinski deklaraciji CN22/CN23, tako pohitri izvedbo carinskega postopka in se izogne dodatnemu plačilu stroška postopka preverjanja blaga. Naslovnik lahko sam prijavi davek, če ima ustrezno znanje in informacijsko podporo, ali pa za izvedbo carinskega postopka pooblasti drugega deklaranta. Če fizična oseba/kupec za izvedbo carinskega postopka pooblasti drugega deklaranta, nosi stroške postopka preverjanja.

Zakaj ne morem slediti pošiljki, ki ima oznako U (primer: UX000000014GB)?: Pošiljka vam je bila poslana kot navadna pošiljka, za katero se v skladu s Konvencijo Svetovne poštne zveze statusi sledenja ne zagotavljajo.

Kako je z izvoznimi postopki takih pošiljk?: Sprememba zakonodaje ne vpliva na izvajanje izvoznih postopkov.

Pravne osebe

Zakaj se za spletne nakupe pravnih oseb vedno izvede standardni carinski postopek?

Od 1. julija 2026 se za pošiljke, katerih uvoznik je pravna oseba, ne glede na vrednost blaga izvede standardni carinski postopek z vložitvijo standardne carinske deklaracije H1.

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?: Poslovni subjekt, ki se odloči za uporabo sistema VEM (unijska ureditev) mora prek tega sistema prijaviti vse svoje dobave in opravljene storitve, ki so zajete v tej posebni ureditvi. Posebne ureditve ne more uporabiti samo za prodaje blaga na daljavo.

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji. Skupna vrednost opravljene čezmejne prodaje končnim potrošnikom v drugih državah članicah ne presega 10.000 evrov. Ali se zanj kaj spremeni?: Načeloma se za ta poslovni subjekt nič ne spremeni, ker ima sedež samo v eni državi članici in skupna vrednost dobav blaga ne presega 10.000 evrov. Te dobave se obravnavajo enako kot domače dobave opravljene končnim potrošnikom v Sloveniji.
Lahko pa se uporabijo splošna pravila in plačilo DDV v državi članici potrošnje. V tem primeru se lahko v Sloveniji registrirate na podlagi unijske ureditve. Če se ne želite registrirati v posebno unijsko ureditev, se lahko identificirate za namene DDV v državah članicah prihoda blaga.

Poslovni subjekt, s sedežem v Sloveniji, opravlja prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, ki ga skladišči v svojem skladišču v Sloveniji in v Nemčiji. Vrednost čezmejne prodaje blaga na daljavo iz skladišča v Sloveniji znaša 4.000 evrov, iz skladišča v Nemčiji pa 4.500 evrov. Ali zame velja prag 10.000 evrov?: Ne, prag 10.000 evrov zanj ne velja, ker davčni zavezanec blago odpošilja iz dveh držav članic. Da bi ta prag veljal, mora imeti davčni zavezanec sedež v eni državi članici iz katere odpošilja tudi blago.

Poslovni subjekt, ki ima sedež izven Unije, ima zalogo blaga v Sloveniji, od koder opravlja tudi prodaje blaga na daljavo končnim potrošnikom v drugih državah članicah EU, in sicer prek svojega spletnega mesta. Vrednost prodaje blaga na daljavo ne presega 10.000 evrov. Ali zame valje prag 10.000 evrov?: Ne, prag v višini 10.000 evrov velja samo za davčne zavezanec s sedežem v Uniji.

Uvoz blaga iz držav zunaj EU - pomembne informacije

Carinska dajatev za pošiljke do vrednosti 150 EUR

Novi identifikatorji izdelkov M-PID, NS-PID in S-PID

Zakonske podlage

Storitve carinskega zastopanja

Cenik storitev carinskega zastopanja

Koristne infomacije Finančne uprave Slovenije

Opis področja

Novice

Pogosto zastavljena vprašanja s carinskega področja

Kaj se spreminja s 1. novembrom 2026?

Kje lahko najdem podatek o posameznem identifikatorju izdelka?

Kaj se zgodi, če zahtevanih identifikatorjev izdelka ne morem zagotoviti?

Ali je pristojbina enaka carinski dajatvi v višini 3 EUR?

Ali se pristojbina Unije za obdelavo všteva v osnovo za DDV?

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2026?

Ali lahko po izvedenem uvoznem carinskem postopku zahtevam vračilo plačanega DDV, carinskih dajatev, pristojbine Unije za obdelavo in stroškov carinskega zastopanja?

Kaj pa bo s pošiljkami, ki jih fizična oseba iz tretje države pošilja kot darilo fizični osebi v Evropsko unijo?

Zakaj moram plačati uvozne dajatve oz. DDV ter carinsko zastopanje?

Komu se plača carinski postopek in komu morebitni davek?

Katere podatke mora posredovati fizična oseba/kupec pristojnim organom? Kakšen je dopis, kateri organ ga pošlje?

Dobil sem sporočilo, da je moja pošiljka na poti in da je treba predložiti ustrezno dokumentacijo za izvedbo carinskega postopka, vendar pošiljke ne želim sprejeti. Kaj lahko naredim?

Zakaj se v obvestilu navedena sprejemna številka pošiljke ne ujema s številko, ki jo je ob nakupu posredoval prodajalec?

Ali je možno, da že pri naročilu plačam vse dajatve? Je takšna pošiljka nato direktno dostavljena na moj naslov?

Ali je možno spletno plačilo dajatev in stroškov carinskega zastopanja?

Zakaj nisem ob dostavi prejel računa za izvedeni uvozni postopek?

Od česa je odvisna višina carine? Od skupne vrednosti blaga ali od zneska poštnine?

Kako se obravnava naročilo, ki je razdeljeno v več različnih pošiljk? Je treba za vsako pošiljko posebej sporočati podatke in tudi ločeno plačati dajatve ter storitev ali je možno izvesti postopek enkrat za vse pošiljke hkrati?

Ali se lahko zgodi, da mora fizična oseba/kupec posredovati podatke naknadno, po prejemu pošiljke? Če da, v katerih primerih? Če ne, kaj naj stori fizična oseba/kupec, ki je paket že prejel, nato pa naknadno dobil poziv k predložitvi podatkov?

Kaj se zgodi, če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov? Kakšni so nadaljnji postopki, sankcije?

Kaj svetujete fizični osebi/kupcu, ki je iz tretje države naročil blago, za katero mora plačati davek zaradi prekoračene vrednosti? Kako lahko sam prijavi davek, plačilo?

Zakaj ne morem slediti pošiljki, ki ima oznako U (primer: UX000000014GB)?

Kako je z izvoznimi postopki takih pošiljk?

Zakaj se za spletne nakupe pravnih oseb vedno izvede standardni carinski postopek?

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?

Kaj se spreminja s 1. novembrom 2026?

Kje lahko najdem podatek o posameznem identifikatorju izdelka?

Kaj se zgodi, če zahtevanih identifikatorjev izdelka ne morem zagotoviti?

Ali je pristojbina enaka carinski dajatvi v višini 3 EUR?

Ali se pristojbina Unije za obdelavo všteva v osnovo za DDV?

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2026?

Zakaj moram plačati carinsko dajatev za blago v vrednosti do 150 EUR, ki sem ga naročil pred 1. julijem 2026, ko uredba še ni veljala?

Ali lahko po izvedenem uvoznem carinskem postopku zahtevam vračilo plačanega DDV, carinskih dajatev in stroškov carinskega zastopanja?

Naročam pošiljke iz tretjih držav. Kaj se je spremenilo s 1. julijem 2021?

Kaj pa bo s pošiljkami, ki jih fizična oseba iz tretje države pošilja kot darilo fizični osebi v Evropsko unijo?

Zakaj moram plačati uvozne dajatve oz. DDV ter carinsko zastopanje?

Komu se plača carinski postopek in komu morebitni davek?

Katere podatke mora posredovati fizična oseba/kupec pristojnim organom? Kakšen je dopis, kateri organ ga pošlje?

Dobil sem sporočilo, da je moja pošiljka na poti in da je treba predložiti ustrezno dokumentacijo za izvedbo carinskega postopka, vendar pošiljke ne želim sprejeti. Kaj lahko naredim?

Zakaj se v obvestilu navedena sprejemna številka pošiljke ne ujema s številko, ki jo je ob nakupu posredoval prodajalec?

Ali je možno, da že pri naročilu plačam vse dajatve? Je takšna pošiljka nato direktno dostavljena na moj naslov?

Ali je možno spletno plačilo dajatev in stroškov carinskega zastopanja?

Zakaj nisem ob dostavi prejel računa za izvedeni uvozni postopek?

Od česa je odvisna višina carine? Od skupne vrednosti blaga ali od zneska poštnine?

Kako se obravnava naročilo, ki je razdeljeno v več različnih pošiljk? Je treba za vsako pošiljko posebej sporočati podatke in tudi ločeno plačati dajatve ter storitev ali je možno izvesti postopek enkrat za vse pošiljke hkrati?

Ali se lahko zgodi, da mora fizična oseba/kupec posredovati podatke naknadno, po prejemu pošiljke? Če da, v katerih primerih? Če ne, kaj naj stori fizična oseba/kupec, ki je paket že prejel, nato pa naknadno dobil poziv k predložitvi podatkov?

Kaj se zgodi, če fizična oseba/kupec ne posreduje zahtevanih podatkov? Kakšni so nadaljnji postopki, sankcije?

Kaj svetujete fizični osebi/kupcu, ki je iz tretje države naročil blago, za katero mora plačati davek zaradi prekoračene vrednosti? Kako lahko sam prijavi davek, plačilo?

Zakaj ne morem slediti pošiljki, ki ima oznako U (primer: UX000000014GB)?

Kako je z izvoznimi postopki takih pošiljk?

Zakaj se za spletne nakupe pravnih oseb vedno izvede standardni carinski postopek?

Poslovni subjekt oz. davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije in opravlja tudi storitve za prejemnike v drugih državah članicah EU. Ali se lahko v sistem VEM vključi samo za prodaje blaga na daljavo?

​​​​​​​​Zasebno

Poslovno

O nas

Pripomočki in orodja

Zasebno

Zasebno

Poslovno

Poslovno

O nas

O nas

Pripomočki in orodja

Pripomočki in orodja

Zasebno