Na svoji zemlji

<p>21. novembra leta 1948 je bila v Kinu Union v Ljubljani premiera prvega slovenskega povojnega zvočnega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji, v celoti profesionalnega, in kot so zanosno pisali takrat, &quot;umetniškega&quot; filma. Gre za simboličen datum zadnjega dejanja rojstva slovenske profesionalne kinematografije. Film je&#160; partizanski, tako po žanru kot po tem, da so ga posneli nekdanji partizani. Pred desetletjem so takrat še vedno vitalni sodelavci&#160; na slovesnosti v&#160; kinoteki modro ugotavljali, da je propagande v filmu presenetljivo malo. Zato se film &quot;čedalje lepše gleda&quot; (Štefka Drolc).&#160; Lepo staranje je zanesljiv znak kakovosti.&#160; Tistega, kar nam film sporoča, namreč ne določajo parole v slogu, da nam Trst odreka »združena reakcija« in črno-belo slikani domobranci. Iz njega veje predvsem trmasto ponosna vztrajnost, sporočilo, da smo kot Slovenci obstali in da hočemo obstati. In to &quot;v srcu Evrope&quot;, kot pove delovni naslov filma. Vendar &quot;slovenskost filma v tri leta stari Jugoslaviji ni bila samoumevna&quot; (Aleksander Valič).&#160; Še manj sta, sicer drugače,&#160; bili Slovenija in slovenskost samoumevni za pravkar osvobojene Primorce. Prizorišče Baška grapa je tako postala metafora za sicer malo, stisnjeno, revno in senčno, vendar kljub temu, ali celo prav zato ljubezni vredno rodno grudo.&#160; In kaj je omogočilo ta&#160; čudež?&#160; Gotovo ne samo talentirani, a komaj 28 let star priučen režiser Štiglic. Pravih čudežev je zmožna samo ljubezen&#58; povezanost,&#160; ki je združevala ustvarjalce filma,&#160; tako tiste iz Ljubljane&#160; kot one iz Baške grape.</p><p>&#160;</p><p>Tehnični podatki&#58; 35 mm, črno-beli, standardni format</p><p>Dolžina&#58; 2983 m, 106 minut</p><p>Produkcija&#58; Triglav film</p><p>&#160;</p><p>Režiser&#58; France Štiglic</p><p>Direktor fotografije&#58; Ivan Marinček</p><p>Snemalca&#58; Ivo Belec, Srečko Pavlovčič</p><p>Komponist&#58; Marjan Kozina</p><p>Izvajalec glasbe&#58; Orkester Slovenske filharmonije</p><p>Scenografa&#58; Boris Kobe, Tone Mlakar</p><p>Kostumograf&#58; Mija Jarc</p><p>Tonski mojster&#58; Rudi Omota</p><p>Montažer&#58; Ivan Marinček</p><p>Masker&#58; Mara Kralj</p><p>Pomočnik režiserja&#58; Jože Gale</p><p>Fotograf&#58; Del Fabrio Erminio</p><p>&#160;</p><p>Dr. Igor Koršič</p>