080 14 00
<p>Kaj lahko praznujemo ob šestdesetletnici premiere filma Vesna?<br>Marsikaj. Prvo slovensko filmsko komedijo na primer. Morda </p><p>tudi prvo slovensko filmsko uspešnico. Pojav prvih slovenskih </p><p>filmskih zvezdnikov. Ali pa prvi slovenski film Čeha Františka </p><p>Čapa na takrat še začasnem delu v Sloveniji. Poleg vsega tega </p><p>gre za prvi film, ki se je v povojni, revolucionarno spolitizirani in </p><p>temu primerno mračni Sloveniji zavestno obrnil proč od politike</p><p>in se posvetil lahkotni sanjariji o najstniški ljubezni. Z vsem tem </p><p>je bilo takrat po mnenju marsikoga, recimo nekaterih slovenskih</p><p>filmarjev, filmskih kritikov in “družbenopolitičnih delavcev”,</p><p>marsikaj hudo narobe.</p><p>František Čap je bil tujec in očitali so mu, da je odjedal delo </p><p>slovenskim filmarjem. Vesna naj bi bil film, ki naj ne bi bil čisto </p><p>nič slovenski, saj bi se lahko dogajal kjerkoli v srednji Evropi. </p><p>V Vesni ni bilo niti najmanjšega sledu problemov, s katerimi se </p><p>je soočala Slovenija v povojni Jugoslaviji. Razen tega je Vesna </p><p>nevarno spominjala na hollywoodsko produkcijo razvedrila. Res </p><p>je bila Vesna nekakšna filmska Cockta. František Čap je kljub </p><p>vsemu Slovenijo vzljubil in pri nas ostal. V desetih letih je posnel</p><p>11 slovenskih in koprodukcijskih filmov. </p><p>Zadnjih deset let življenja, do svoje smrti leta 1972, se je<br>posvetil reji piščancev. Kritiško in politično enoumje seveda ni<br>(bilo) samo slovenska posebnost. Zanimivo, da je bil prav Čap</p><p>tisti, ki je v filmu Trenutki odločitve (1955) prvi pokazal, kako </p><p>in s čim se enoumje premaguje. Še več, v tem filmu je nakazal </p><p>celo, kako bi se bilo mogoče soočiti s še danes nepreseženo </p><p>slovensko travmo: z razkolom med partizani in domobranci. </p><p>Vsekakor je Vesna pomenila prelomnico, ki so jo gledalci </p><p>oboževali.<br></p><p>                                                             Dr. Igor Koršič</p>