​​​

 

 

Z žlico po Sloveniji

Z žlico po Sloveniji


Datum izida:3.11.2016 23:00:00
Oblikovanje:Edi Berk, Tomo Jeseničnik
Motiv:Tolminska frika, kobariški štruklji in bovški krafi
Tisk:Poštovni tiskárna cenin, Praha, Češka
Izvedba:Štiribarvni ofset v poli po 16 znamk v sotisku (8 x 2 znamki)
Papir:Tullis Russel Fluo litho, 105 g/m2
Velikost:
Zobčanje:Grebenasto 11 1/4 : 11 3/4
Ilustracija:
Fotografija:Edi Berk, Tomo Jeseničnik
Pošta:
Poštna številka:

Z žlico po Sloveniji

<p><strong>Tolminska frika, kobariški štruklji in bovški krafi</strong></p><strong></strong><p>V dolini Soče je značilnih več jedi. Med najbolj razpoznavnimi<br>je tolminska frika, ki je sicer izvirna jed tega območja<br>Slovenije, vendar poznamo tudi njene druge izvedbe, ki imajo<br>izvirne korenine v Karniji, torej v delu Furlanije - Julijske<br>krajine. Izvirna oblika ocvrtega sira se imenuje gozdarski ali<br>karnijski friko. Na celotnem območju se je razvilo več načinov<br>priprave te okusne jedi, od tistih s krompirjem, ki imajo obliko<br>omlete, čebulo, slanino, jabolki, raznimi zelišči in porom do<br>onih v Nadiških dolinah, kjer pripravljajo friko s salamo in<br>jajci. V vseh inačicah jedi je temeljna sestavina topljeni sir.<br>Friko pripravljajo tudi na Spodnjem Koroškem v Avstriji in<br>seveda v Sloveniji v Posočju. Tu pripravljajo friko spet na<br>več lokalnih načinov&#58; od topljenega sira z jajci, salamo in<br>klobaso do sira, jajc, slanine in krompirja. Slednja je najbolj<br>razširjena in ji ponekod dodajo še slano skuto in zaseko. Prvi<br>dokumentiran recept za friko je iz leta 1450.</p><p>Nekoliko dlje od Tolmina pripravljajo v Kobaridu in okolici<br>kobariške štruklje. Po obliki niso prav nič podobni štrukljem,<br>ampak predstavljajo eno od oblik testenih žepkov z<br>nadevom iz drobtin, surovega masla, orehov, sladkorja ali<br>medu, rozin, cimeta, zmletih nageljnovih žbic in limonine<br>lupine. To je značilna, zabeljena praznična jed, ki je najbolj<br>pogosta v družinskih okoljih, delno pa tudi v gostinski<br>ponudbi. Najstarejše pisne navedbe za sestavine, ki še danes<br>sooblikujejo okuse in podobo kobariških štrukljev, izvirajo iz<br>15. stoletja.</p><p>V Bovcu so originalna lokalna posebnost bovški (v lokalnem<br>narečju »buši«) krafi. Nadev teh kuhanih testenih žepkov<br>sestavljajo suhe hruške, jabolčni pire, rozine, sladkor ali<br>med, mleti orehi, krušne drobtine, surovo maslo, cimet,<br>mlete nageljnove žbice, vaniljin sladkor in naribana limonina<br>lupina. Prvotno je bila jed značilna za božični večer, pred<br>odhodom k polnočnici. Krafe so pripravljali tudi na semanje<br>dni in na tretjo nedeljo v septembru, ko so kmetje prignali<br>živino s planin v dolino.</p><p><br>Prof. dr. Janez Bogataj</p>