Sipa

<p>Sipa spada v skupino glavonožcev, kar pomeni, da noge rastejo</p><p>iz glave. Na glavi ima deset lovk, osem krajših, dve pa daljši, ki </p><p>jih uporablja za lovljenje plena. Ker se lovke razvijejo iz </p><p>mišičaste noge, sipa krajše lovke uporablja tudi za hojo. Na </p><p>vseh lovkah ima številne priseske. Na glavi ima med lovkami </p><p>usta s čeljustjo, ki spominja na papagajev kljun, s katerim trga</p><p>plen. </p><p>&#160;</p><p>Na glavi izstopajo zelo dobro razvite in velike oči, ki nas</p><p>spominjajo na kozje oči. Nekoliko ločen od glave je trup ali </p><p>plašč čašaste, sploščene oblike. Na hrbtni strani ima pod </p><p>plaščem tipično sipino kost. To je ostanek nekdanje lupine. </p><p>&#160;</p><p>Trup je obdan s plavalno mrenico, s katero sipa plava naprej. </p><p>Na trebušni strani se nahaja lijak, ki je povezan s plaščevo </p><p>votlino. Z močnim stiskanjem vode skozi lijak sipa plava nazaj.</p><p>V plaščevi votlini se nahajajo notranji organi&#58; peresaste škrge,</p><p>prebavila, izločala, spolne žleze in tipična črnilna žleza. </p><p>V primeru nevarnosti sipa izlije črnilo v vodo skozi lijak in v </p><p>črnem oblaku se skrije pred sovražniki in odplava na varno.<br></p><p>Njeno telo je dolgo do 40 centimetrov. Zgornji del trupa je sivo</p><p>rjave marmornate barve, spodnji del je bel. Koža je bogata s </p><p>posebnimi pigmentnimi celicami (kromatofore), zato lahko svojo</p><p>obarvanost prilagaja podlagi.</p><p><br>V spomladanskem času se razmnožuje v plitvinah z jajčeci, ki jih</p><p>v obliki črnega grozda samica pritrdi na morske rastline. Zadržuje</p><p>se na peščenih ali muljastih dneh, pozimi se seli v globine. </p><p>Je zelo cenjena vrsta zaradi okusnega mesa, ki se lahko pripravi </p><p>na različne načine. Pripravljamo jo ocvrto, na žaru, v pečici, za </p><p>razne omake in solate.</p><p>&#160;</p><p>Avtorja&#58; Vanja Bončina in Valter Žiža</p><p>&#160;</p><p>&#160;</p>